Slovenija je pri delu od doma zdrsnila na 14. mesto v EU

Vlada je 17. septembra preklicala skupne usmeritve za delo od doma v državni upravi, Slovenija pa je pri deležu delovno aktivnih, ki delajo od doma, že lani za povprečjem Evropske unije zaostala za 3,8 odstotne točke. Po podatkih Eurostata je lani od doma običajno ali včasih delalo 19,2 odstotka delovno aktivnih v Sloveniji, starih od 15 do 64 let, v EU pa 23 odstotkov.

Leta 2019, pred epidemijo covida-19, je bil delež v Sloveniji s 17,8 odstotka višji od povprečja EU, ki je znašalo 14,4 odstotka. Slovenija je bila takrat med 27 članicami na 11. mestu, lani pa na 14. mestu. V Sloveniji se je skupni delež v šestih letih povečal za 1,4 odstotne točke, v EU pa za 8,6 odstotne točke. Vrstni red je izračunan iz vsote deležev tistih, ki od doma delajo običajno, in tistih, ki od doma delajo včasih. Eurostat za leto 2021 označuje prelom v časovni vrsti.

Delež tistih, ki od doma delajo včasih, se je v EU od leta 2019 povečal z 9,0 na 14,2 odstotka, v Sloveniji pa z 11,0 na 11,9 odstotka. Delež tistih, ki od doma delajo običajno, je v EU zrasel s 5,4 na 8,8 odstotka, v Sloveniji pa s 6,8 na 7,3 odstotka.

V sosednji Avstriji se je skupni delež od leta 2019 povečal z 22,0 na 28,6 odstotka, na Hrvaškem pa s 7,1 na 13,9 odstotka. Najvišji skupni delež med članicami EU je imela lani Nizozemska s 52,3 odstotka, najnižjega pa Romunija s 3,6 odstotka.

Vlada je na 11. redni seji sprejela sklep, da preneha veljati njen sklep z dne 18. avgusta 2022, s katerim je sprejela Usmeritve za hibridni način dela v državni upravi. Usmeritve so priporočale model 1+2+2, ki je za delovni teden predvideval en dan dela na domu, dva dneva dela v prostorih delodajalca in dva dneva po sprotnem dogovoru z neposredno nadrejenim. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je v sporočilu po seji vlade pojasnilo, da Zakon o javnih uslužbencih dela na domu ne ureja in da pravno podlago za delo na domu uslužbencem v organih državne uprave daje Zakon o delovnih razmerjih.

Že v usmeritvah iz leta 2022 je vlada zapisala: „Delo na domu v skladu s slovenskim pravnim redom ni pravica javnega uslužbenca, ki bi jo lahko javni uslužbenec zahteval ali iztožil.” Dela na domu uslužbencu po usmeritvah ni bilo mogoče odrediti, oceno, ali lahko uslužbenec na svojem delovnem mestu dela doma, pa je podal neposredno nadrejeni oziroma predstojnik organa.

Sporočilo po seji vlade ne navaja števila uslužbencev, ki delajo od doma, niti finančnih učinkov preklica. Po usmeritvah iz leta 2022 hibridno delo delodajalcu omogoča zmanjševanje stroškov dela in manj bolniških odsotnosti, s hibridnim delom pa se lahko zmanjša tudi število potrebnih pisarn. Po istem dokumentu je uslužbencu za dan dela na domu pripadalo nadomestilo za uporabo lastnih sredstev v višini dveh evrov.

Po aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, objavljenih v Uradnem listu RS, št. 88/21, znaša kilometrina za prevoz javnih uslužbencev na delo 10 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje, vendar ne manj kot 30 evrov, povrne pa se glede na število prihodov na delo in odhodov z dela. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je 3. avgusta za obračun kilometrine v avgustu objavilo ceno bencina 1,62604 evra za liter. Kilometrina je v avgustu znašala 16,3 centa za vsak polni kilometer razdalje.