Slovenija v proračun Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) prispeva približno sedemkrat več, kot bi ustrezalo dejanski velikosti njenega kapitalskega trga, kot izhaja iz pobude, ki jo je ministrstvo za finance skupaj s portugalskim predstavilo v Bruslju. Ker se slovenska Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) financira izključno iz pristojbin nadzorovanih subjektov, breme tega nesorazmerja na koncu nosijo udeleženci domačega kapitalskega trga.
Pobuda je nastala ob pogajanjih o zakonodajnem paketu za integracijo in nadzor evropskega trga kapitala, znanem pod kratico MISP. Evropska komisija ga je predstavila decembra lani kot najobsežnejšo prenovo evropske ureditve kapitalskih trgov po direktivi MiFID II, z njim pa namerava občutno razširiti pristojnosti in proračun ESMA, regulatorja, ki nadzira kapitalske trge v Uniji.
Skupni prispevki nacionalnih nadzornikov v proračun ESMA naj bi letos znašali okrog 35 milijonov evrov. Ključ za delitev tega zneska izhaja iz protokola ponderiranih glasov, oblikovanega za kvalificirano večino v Svetu EU po Pogodbi iz Nice. Tak ključ odraža politično težo držav in ne velikosti njihovih kapitalskih trgov.
Po analizi javno dostopnih podatkov ESMA in ocene učinka Evropske komisije v sistem plačuje več, kot bi ustrezalo velikosti njihovih trgov, kar 21 od 27 članic. Slovenija med njimi posebej izstopa, saj po izračunih prispeva približno sedemkratnik zneska, ki bi ji pripadal glede na velikost trga.
Položaj Slovenije dodatno zaostruje okoliščina, da nacionalni nadzorniki v nekaterih drugih državah članicah lahko za prispevek v ESMA sežejo tudi po državnem proračunu. Slovenska ATVP te možnosti nima, zato strošek v celoti ostane na domačem trgu.
Ministrstvo za finance je skupaj s portugalsko delegacijo pripravilo skupni neformalni dokument (t. i. non-paper) s predlogom spremembe 62. člena uredbe o ESMA. V besedilo paketa naj bi se zapisalo načelo, da prispevki nacionalnih nadzornikov odražajo dejansko velikost njihovih kapitalskih trgov, natančno metodologijo izračuna pa bi z delegiranim aktom določila Evropska komisija, ob pridržani pravici Sveta in Evropskega parlamenta do ugovora.
Dokument ponuja tudi okvirno metodologijo, ki velikost trga meri s štirimi merili: tržno kapitalizacijo lastniških instrumentov, obsegom trgovanja, neto vrednostjo sredstev investicijskih skladov in skupnim številom nadzorovanih subjektov. Končno izbiro metodologije po predlogu prepušča Evropski komisiji.
Slovensko-portugalski predlog je bil ta teden v Bruslju predstavljen na seji delovne skupine Sveta za finančne storitve in bančno unijo. O celotnem paketu MISP, ki še nima zakonske veljave, se bodo Evropska komisija, Svet in Evropski parlament pogajali vse leto 2026.
2 Odgovora
Torej plačujemo sedemkrat več, ker tako piše v nekem starem dogovoru, ki z velikostjo trga nima nobene zveze. In tega se lotevamo šele zdaj?
Torej mali vlagatelji na LJSE posredno plačujejo nadzor frankfurtskega ali pariškega trga. Zanimivo bi bilo vedeti, za koliko evrov gre konkretno – da bi si ljudje lažje predstavljali, o čem govorimo.