Nadzorni svet Volkswagna je v četrtek zvečer odobril splošne okvirje najobsežnejšega prestrukturiranja v zgodovini nemškega avtomobilskega koncerna, vendar se je izognil odločitvi o vprašanjih (ki že več tednov burijo nemško javnost) o morebitnem zapiranju tovarn in konkretnem obsegu odpuščanj.
Generalni direktor Oliver Blume je nadzornemu svetu predstavil načrt Zielbild 2030, ki predvideva prepolovitev modelne palete, 75-odstotno zmanjšanje števila različic opreme ter znižanje svetovne proizvodne zmogljivosti z 12 na devet milijonov vozil na leto. Po navedbah nemškega Manager Magazina bi lahko v okviru prestrukturiranja brez dela ostalo do 100.000 od približno 657.000 zaposlenih v skupini.
Kot poroča Handelsblatt, ostaja odprto predvsem vprašanje usode tovarn v Hannovru, Emdnu, Zwickauu in Audijeve tovarne v Neckarsulmu, kjer je skupaj zaposlenih okoli 40.000 ljudi. Končna odločitev o morebitnih zaprtjih je bila preložena na septembrsko sejo nadzornega sveta.
Blume želi v okviru reorganizacije blagovno znamko Volkswagen in komponentno dejavnost izločiti v ločeni podjetji. Takšna poteza bi lahko oslabila vpliv zvezne dežele Spodnja Saška, ki ima približno 20-odstotni lastniški delež in zaradi posebnega zakona o Volkswagnu pomembne pristojnosti pri odločanju. Dežela načrtu nasprotuje.
Med sejo nadzornega sveta je sindikat IG Metall organiziral proteste na več kot petnajstih lokacijah po Nemčiji. Predsednica sveta delavcev Daniela Cavallo je Oliverju Blumeu postavila ultimat: do petka mora jasno predstaviti načrte glede tovarn in delovnih mest, sicer bodo po poletnih počitnicah po celotnem koncernu sledili izredni zbori zaposlenih.
Delnica Volkswagna se je v četrtek trgovala pri 71,70 evra, kar je približno 31 odstotkov manj kot na začetku leta. Tržna vrednost koncerna je padla na okoli 38 milijard evrov, kar je po ocenah analitikov manj od skupne vrednosti njegovih deležev v družbah Porsche in Traton.
