Evropski parlament danes glasuje o pogajalskem stališču za proračun EU 2028–2034, vreden skoraj dva bilijona evrov, ki bo za naslednjih sedem let določil, koliko denarja prejme vsaka država članica.
Po predlogu Evropske komisije bi Sloveniji v novem sedemletnem obdobju za kohezijsko, kmetijsko in druge politike pripadlo 5,4 milijarde evrov. A po ocenah strokovnjakov Evropskega parlamenta gre za realno zmanjšanje nacionalne ovojnice za najmanj 11 odstotkov v primerjavi s tekočim obdobjem 2021–2027, ko je država upravičena do 2,9 milijarde za kohezijo, 1,5 milijarde za kmetijstvo in 100 milijonov iz Sklada za pravičen prehod. V enakem položaju so tudi Češka, Italija, Francija, Španija in Portugalska.
Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin je sicer ob julijski predstavitvi predloga povedal, da je Slovenija “načeloma zadovoljna” in da predlog ponuja “dobro ravnovesje med obstoječimi instrumenti in novimi prednostnimi nalogami.” A dodal je, da bi si Ljubljana želela ambicioznejši okvir. Na novembrskem zasedanju Sveta EU je Slovenija stopila v koalicijo 13 držav, ki nasprotujejo ključni novosti predloga: združitvi kohezijskih in kmetijskih sredstev v enoten sklad, ki bi se izvajal prek nacionalno-regionalnih partnerskih načrtov. Ljubljana zahteva, da obe politiki ohranita ločene proračunske linije in da se sredstva povečajo glede na izhodiščni predlog.
V isti koaliciji so Hrvaška, Italija, Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Romunija, Belgija, Grčija, Irska, Latvija in Litva. Italija je bila posebej glasna: minister za evropske zadeve Tommaso Foti je opozoril, da predlog ne zagotavlja dolgoročnih kohezijskih naložb. Zagreb, ki ima med korapporterji Evropskega parlamenta za zakonodajni predlog poslanca Karla Resslerja, brani visoke kohezijske alokacije, ki jih Hrvaška kot relativno nova članica z nižjim BDP-jem nujno potrebuje. Madžarska, ena največjih neto prejemnic kohezije, nasprotuje vsakemu zmanjšanju, a se sooča z dodatnim pritiskom pogojenosti pravne države, ki je že zamrznila del njenih tekočih sredstev.
| PRORAČUN EU 2028–2034: KDO ZAHTEVA KAJ | ||
|---|---|---|
| Akter | Ključna zahteva | Pozicija |
| Evropska komisija | 1,59 blj EUR (1,15 % BND) | Združitev kohezije, CAP in migracij v enoten sklad (NRPP); delež kohezije in CAP pada s 62 na 44 %; obramba petkrat več sredstev; pet novih virov lastnih prihodkov |
| Evropski parlament (BUDG) | 1,78 blj EUR (1,27 % BND) | 10-odstotno povečanje; 385 mlrd za CAP in 274 mlrd za kohezijo kot ločeni proračunski liniji; odplačilo dolga NGEU zunaj zgornjih meja; glasovanje 28. aprila 2026 |
| Koalicija 13 držav* | Ločeni fondovi, več sredstev | Nasprotujejo združitvi CAP in kohezije v enoten sklad; zahtevajo ločene proračunske linije z zagotovljenimi zneski; Italija opozarja na tveganje za dolgoročne naložbe |
| Štedljive (DE, NL, AT, SE) | Manjši proračun | Nemčija izključuje dodatno zadolževanje; Nizozemska zahteva občutno zmanjšanje; Avstrija vztraja pri ohranitvi povračil; Švedska: "boljši proračun, ne večjega" |
| Slovenija | 5,4 mlrd EUR (predlog EK) | Načeloma zadovoljna s predlogom, a želi ambicioznejši okvir; nasprotuje združitvi fondov; zahteva povečanje sredstev; članica koalicije 13 držav |
| Hrvaška | Višja kohezija | Brani visoke kohezijske alokacije kot relativno nova članica z nižjim BDP; poslanec Karlo Ressler korapporter EP za zakonodajni predlog |
| Madžarska | Brez zmanjšanj | Ena največjih neto prejemnic kohezije; nasprotuje vsakemu rezu; sooča se s pritiskom pogojenosti pravne države, ki je že zamrznila del tekočih sredstev |
| Avstrija | ~10 mlrd EUR (predlog EK) | Neto plačnica; zahteva ohranitev povračil za nacionalne prispevke ("rebate") tudi po letu 2028; skupni predlog ocenjuje kot previsok |
| *Belgija, Češka, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška, SlovenijaLider.si | Viri: Evropska komisija, Evropski parlament, Svet EU | ||
Neto plačnice zagovarjajo ravno obratno. Nemčija, Nizozemska, Avstrija in Švedska zahtevajo manjši proračun. Nemški kancelar Friedrich Merz je izključil dodatno zadolževanje, nizozemski premier Rob Jetten je zahteval “občutno zmanjšanje” predlagane vsote, Avstrija pa vztraja pri ohranitvi povračil za nacionalne prispevke. Švedska ministrica za evropske zadeve Jessica Rosencrantz je bila jedrnata: “Potrebujemo boljši proračun, ne večjega.”
Spor se vrti okoli prerazporeditve: po analizi Jacques Delors centra bi se delež kohezije in kmetijstva v skupnem proračunu znižal s 62 na 44 odstotkov. Realni rezi znašajo okvirno 15 odstotkov za kohezijo in 10 odstotkov za kmetijsko dohodkovno podporo. Denar se preusmerja v obrambo in konkurenčnost: Evropski sklad za konkurenčnost je vreden 451 milijard evrov, od tega 131 milijard za obrambo in vesolje, kar je petkrat več kot v tekočem obdobju. Za Ukrajino je predvidenih do 100 milijard.
Rat v Iranu in zaprtje Hormuške ožine, ki sta od februarja korenito spremenila evropski energetski in varnostni kontekst, sta na neformalnem vrhu v Nikoziji 24. in 25. aprila dodatno okrepila argument za odbrambeno potrošnjo. Manevrski prostor za kohezijo in kmetijstvo se s tem dodatno krči.
Evropski parlament medtem pritiska v nasprotno smer: odbor za proračun je 15. aprila s 26 glasovi za, 9 proti in 5 vzdržanimi odobril pozicijo, ki predlaga 10-odstotno povečanje na 1,78 bilijona evrov v stalnih cenah, kar ustreza 1,27 odstotka BND EU. V okviru tega bi bilo 385 milijard namenjenih kmetijstvu in 274 milijard koheziji, v obeh primerih kot ločeni, zaščiteni proračunski liniji. Glasovanje v plenarni dvorani v Strasbourgu je na sporedu za danes, torek, 28. aprila, tiskovna konferenca s predsednico Metsola in korapporterjema Mureşanom in Tavares pa sledi takoj po glasovanju.
Ko bo parlament potrdil stališče, se bodo lahko začela pogajanja s Svetom EU, kjer so si stališča držav članic še vedno zelo daleč narazen. Dogovor do konca leta 2026 je nujen, da bi zakonodajni akti stopili v veljavo v letu 2027 in sredstva začela teči brez prekinitve januarja 2028. Zgodovinski precedensi potrjujejo, da so zamude bolj pravilo kot izjema.
