V kraju Zabok severno od Zagreba je bil danes svečano odprt nadgrajeni plinovod Lučko-Zabok, ki bo početveril zmogljivost pretoka zemeljskega plina proti Sloveniji. Naložba v vrednosti okoli 80 milijonov evrov je del širšega hrvaškega infrastrukturnega programa za boljšo povezavo terminala za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krku z evropskim plinovodnim omrežjem.
Novi plinovod Lučko-Zabok je dolg 36 kilometrov, dimenzioniran je za nazivni premer DN 700 in delovni tlak 75 barov ter poteka kot podzemna instalacija skozi območje Krapinsko-zagorske in Zagrebške županije.
Z novim plinovodom bo dosežena zmogljivost prenosa plina proti Sloveniji okoli 1,5 milijarde kubičnih metrov letno, kar približno ustreza koničnemu letnem povpraševanju Slovenije. Obstoječi interkonekcijski plinovod na smeri Lučko-Zabok-Rogatec je imel zmogljivost iz Hrvaške v Slovenijo le 0,26 milijarde kubičnih metrov letno.
Plinovod Lučko-Zabok je del paketa štirih plinovodov skupne vrednosti 533 milijonov evrov, ki jih gradi hrvaški upravljavec prenosnega sistema Plinacro. Poleg Lučko-Zabok projekt vključuje že dokončani plinovod Zlobin-Bosiljevo ter plinovoda Bosiljevo-Sisak in Kozarac-Sisak. Celoten projekt se financira iz evropskih sredstev NextGenerationEU v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Z izgradnjo vseh štirih plinovodov se bo tehnična zmogljivost prenosa plina z LNG terminala na Krku povečala z 2,9 na 6,1 milijarde kubičnih metrov letno, kar bo omogočilo transport plina proti Sloveniji, Madžarski in drugim evropskim državam. Hrvaška vzporedno širi tudi sam terminal na Krku, katerega zmogljivost se povečuje s 3,8 na 6,1 milijarde kubičnih metrov do konca leta 2026.
Slovenija je energetsko odvisna od uvoza in nima lastnih skladišč zemeljskega plina relevantne velikosti. Nova interkonekcija na smeri Lučko-Zabok-Rogatec bo odprla pomembne možnosti transporta plina v oba smjera, kar bo bistveno povečalo zanesljivost oskrbe slovenskega trga.
Preberite več:
Plinacro navaja, da bo z novim plinovodom Hrvaška okrepila svojo vlogo energetskega vozlišča za srednje- in jugovzhodno Evropo. Do konca leta 2027 pa načrtuje tudi izboljšano povezavo z Madžarsko.
