Slovenija pri blagu 256 milijonov evrov v minusu, v plus jo vračajo prevozniki in turisti

Slovenija je do konca septembra v tujini kupila za 256 milijonov evrov več blaga, kot ga je tja prodala, v enakem obdobju lani pa je s prodajo zaslužila 140 milijonov evrov več, kot je porabila za nakupe, kažejo predhodni podatki, ki jih je Banka Slovenije objavila 13. novembra. Država ima v poslovanju s tujino kljub temu presežek, a ga v celoti ustvarijo storitve: prevozniki, turizem in gradbinci.

Skupni presežek v poslovanju s tujino, ki ga Banka Slovenije meri s tekočim računom plačilne bilance, se je v devetih mesecih znižal z 2,41 na 2,10 milijarde evrov ali za 13,2 odstotka. Storitve so prinesle 3,2 milijarde evrov presežka, blagovna menjava pa 256 milijonov evrov primanjkljaja.

Izvoz blaga se je povečal za 8,3 odstotka, na 34,07 milijarde evrov, uvoz pa za 9,6 odstotka, na 34,33 milijarde evrov. V zadnjih dvanajstih mesecih se je primanjkljaj v blagovni menjavi povzpel na 695 milijonov evrov. Uvoz se je po navedbah Banke Slovenije najbolj povečal v skupinah mineralna goriva in maziva ter kemični proizvodi.

Največ je k rasti izvoza prispevala Hrvaška, kamor so slovenska podjetja v devetih mesecih prodala za 311 milijonov evrov več blaga kot leto prej. Hrvaška, Italija, Nemčija in Madžarska so skupaj ustvarile 58,3 odstotka povečanja izvoza v države Evropske unije, kamor gre 75,3 odstotka vsega slovenskega izvoza. Uvoz iz Nemčije se je povečal za 444 milijonov evrov, uvoz iz Hrvaške in Italije skupaj pa za 494 milijonov evrov.

Med storitvami največ prinese transport, 1,5 milijarde evrov presežka, po izračunu Lider.si skoraj polovico vsega presežka storitev. Je tudi edina od treh največjih postavk, ki je zrasla, za 3,8 odstotka. Presežek pri potovanjih, razlika med porabo tujih gostov v Sloveniji in porabo slovenskih prebivalcev v tujini, se je znižal za 5,6 odstotka, na 0,8 milijarde evrov. Presežek pri gradbenih storitvah se je znižal za 7,6 odstotka, na 0,3 milijarde evrov.

Naložbe rezidentov v tuje vrednostne papirje so v devetih mesecih znašale 1,81 milijarde evrov, v enakem obdobju lani pa 2,76 milijarde evrov. V zadnjih dvanajstih mesecih je šlo 52 odstotkov neto odliva v delnice in investicijske sklade, 48 odstotkov pa v dolžniške papirje.

Izvoz blaga je bil v devetih mesecih za 2,6 milijarde evrov večji kot lani. Primanjkljaj primarnih dohodkov, kamor sodijo dobički, obresti in plače, ki se selijo čez mejo, se je znižal s 352 na 185 milijonov evrov, po pojasnilu Banke Slovenije predvsem zaradi nižjih reinvestiranih dobičkov.

Bruto zunanji dolg je konec septembra znašal 67,4 milijarde evrov, 3,7 milijarde evrov več kot leto prej. Terjatve do tujine so ga s 77,5 milijarde evrov presegale za 10,1 milijarde evrov. Slovenija je neto upnica tujine od konca leta 2020.