Slovenija v startupe vloži 41 evrov na prebivalca, Estonija 1.967

Sklad Scaleup Europe, za katerega je Evropska komisija danes opravila zadnje pravne korake, bo v posamezno podjetje vlagal po sto milijonov evrov in več. Slovenija v zagonska podjetja vloži 41 evrov na prebivalca, skupaj približno 88 milijonov evrov na leto.

S sprejetjem pravne dokumentacije je Scaleup Europe umeščen pod okrilje sklada Evropskega sveta za inovacije, upravljanje pa je prevzela švedska družba EQT, ki o naložbah odloča samostojno in po tržnih merilih. Ciljna velikost je pet milijard evrov. Milijardo je zavezala Evropska komisija, preostanek prispevajo ustanovni vlagatelji Novo Holdings, danski EIFO, CriteriaCaixa, Santander z Mouro Capital, Fondazione Compagnia di San Paolo skupaj z Intesa Sanpaolo in Fondazione Cariplo, nizozemski pokojninski sklad ABP prek upravljavca APG, Wallenberg Investments in Allianz. Prve naložbe Komisija napoveduje v prihodnjih tednih.

„Ko Evropa vlaga v svoje inovatorje, vlaga v svojo prihodnost,” je v sporočilu ob ustanovitvi sklada dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Naložbe bodo usmerjene v umetno inteligenco, kvantne tehnologije, polprevodnike, robotiko, energetske in vesoljske tehnologije, biotehnologijo, medicinske tehnologije, napredne materiale in kmetijske tehnologije. Razred posamične naložbe je Komisija opredelila pri sto milijonih evrov in več, skupaj z nadaljnjimi vložki. Doslej najvišja meja pri instrumentu EIC STEP je znašala 30 milijonov evrov na podjetje.

Estonija v zagonska podjetja vloži 1.967 evrov na prebivalca, Švedska 1.769, Nemčija 440 in Avstrija 250 evrov, kaže zbirka Dealroom, ki jo povzema Slovenska startup strategija, sprejeta februarja letos. Slovenska letna vsota je izračunana ob 2.135.107 prebivalcih, kolikor jih je Slovenija po podatkih statističnega urada štela 1. januarja. Ena sama naložba novega sklada preseže celoten letni vložek v slovenska zagonska podjetja.

Po raziskavi Evropskega zavezništva startup narodov Slovenija izpolnjuje 23 odstotkov startup standardov in je na zadnjem mestu v Uniji. V Sloveniji na milijon prebivalcev nastane 238 zagonskih podjetij, v Estoniji 1.048 in v Nemčiji 553.

Sklad vlaga neposredno v podjetja v fazi rasti, ki iščejo velike kroge financiranja, ne v domače sklade tveganega kapitala. Evropska komisija je v okviru evropskega semestra ugotovila, da je Slovenija med 24 državami članicami z razpoložljivimi podatki na zadnjem mestu po financiranju tveganega kapitala v deležu bruto domačega proizvoda.

Slovenska startup strategija ugotavlja, da slovenski ustanovitelji svoja podjetja pogosto registrirajo v ameriški zvezni državi Delaware ali v Angliji in Walesu, ker vstop tujega vlagatelja v družbo z omejeno odgovornostjo terja notarski zapis, vstop v delniško družbo pa odprtje trgovalnega računa pri domači borznoposredniški hiši.

Komisija poudarja, da je sklad odprt za podjetja iz vseh držav članic in tudi za tista, ki se v Unijo šele nameravajo preseliti, izbor naložb pa bo odprt, pregleden in zasnovan na kakovosti. Predhodno sodelovanje v instrumentih EIC po pojasnilih Komisije ne prinaša prednosti, portfelj sklada EIC pa lahko služi kot vir naložbenih priložnosti.

Skupina SID banka prek programa SEGIP podpira sklade tveganega kapitala s približno 150 milijoni evrov. Sredstva slovenskih pokojninskih skladov dosegajo sedem odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je po podatkih Slovenske startup strategije med najnižjimi deleži v Uniji. Med ustanovnimi vlagatelji novega sklada so prav pokojninski in zavarovalniški upravljavci.

Evropska komisija je milijardo evrov za sklad zavezala iz programa Obzorje Evropa. Iz vseh programov Evropskega sveta za inovacije, ki imajo na voljo 4,7 milijarde evrov, so slovenska podjetja doslej prejela 9,2 milijona evrov, sklad EIC pa v slovensko podjetje ni vložil ničesar.