Na bančnih računih v Sloveniji leži skoraj 30 milijard evrov, na Ljubljanski borzi pa tri delnice ustvarijo tri četrtine celotnega prometa. Že to pove dovolj o tem, zakaj je ATVP v svojih prostorih gostila podpis memoranduma o razumevanju med regulatorji iz osmih držav srednje in jugovzhodne Evrope. Sporazum so poleg slovenske agencije sklenili nadzorniki iz Hrvaške, Bolgarije, Madžarske, Poljske, Romunije, Severne Makedonije in Slovaške.
Memorandum predvideva usklajeno regulacijo in nadzor urejenih trgov, prepoznavanje regulatornih vrzeli in postopno zbliževanje predpisov. Ni to abstraktna zaveza. Gre za operativno nadaljevanje procesa, ki se je novembra 2024 začel s sporazumom sedmih borz v Bratislavi ob podpori Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), avgusta 2025 pa ga je v Zagrebu politično potrdil podpis finančnih ministrov. Po politikih in borznih operaterjih so zdaj na vrsti regulatorji.
Za slovenskega vlagatelja se s tem odpira možnost lažjega čezmejnega trgovanja z vrednostnimi papirji iz regije, kjer borze med seboj ostajajo slabo povezane kljub skupnemu interesu po večji likvidnosti. Centralni depozitarji iz podpisnic že razvijajo model čezmejne poravnave poslov, ki mora delovati tako v evrih kot v nacionalnih valutah držav izven evroobmočja.
Sporazum sovpada z letom, ko je slovenski kapitalski trg doživel več sprememb kot katerokoli leto po privatizaciji NLB. Od marca so na voljo individualni naložbeni računi (INR) z odloženo obdavčitvijo, prek katerih lahko fizične osebe kupujejo delnice, obveznice in ETF-je na organiziranih trgih v EU in OECD. Ocene ekonomistov govorijo o do 200.000 odprtih računih in od 500 milijonov do milijarde evrov novih sredstev v prvem letu. V začetku aprila je na borzo prišla Vzajemna z okrog 445.000 delničarji, daleč največja kotacija po številu lastnikov v zgodovini slovenskega trga. Istega meseca pa je borza ukinila segment SI Enter Basic in z organiziranega trga umaknila 35 delnic podjetij, s katerimi tako ali tako skoraj nihče ni trgoval.
Vse to pa se dogaja na trgu, ki ostaja izrazito plitek. Promet na Ljubljanski borzi je leta 2025 dosegel 835 milijonov evrov, kar je 65 odstotkov več kot leto prej, a Krka sama ustvari 42 odstotkov celotnega prometa, NLB dobrih 21 in Zavarovalnica Triglav slabih deset. Število finančnih institucij z borznoposredniško licenco se je skrčilo s 24 na šest. Dnevni promet brez svežnjev se v povprečju giblje pod tremi milijoni evrov, vlada pa v strategiji razvoja kapitalskega trga do leta 2030 zasleduje cilj štirih milijonov dnevno do leta 2027.
Preberite več:
ATVP že več let opozarja, da se likvidnost kapitalskega trga vztrajno zmanjšuje in da se Slovenija nahaja na prelomnici. Z gostovanjem podpisa regulatorjev prevzema vlogo, ki presega domači nadzor. Memorandum sicer ne ustanavlja skupnega trga ali združenih borz. Ljubljanska borza ostaja v stoodstotni lasti Zagrebške borze, ki že upravlja obe na skupni trgovalni platformi Xetra T7. A sporazum vzpostavlja okvir, v katerem se nadzorniki osmih držav zavezujejo k medsebojnemu usklajevanju, kar je predpogoj za vse nadaljnje korake, od poenostavitve čezmejnih poslov do morebitnega premika regije iz statusa mejnega trga (frontier market) v status nastajajočega trga (emerging market) po klasifikaciji MSCI.
Hrvaški minister za finance Marko Primorac, eden od pobudnikov celotne iniciative, je leta 2025 na panelu EBRD v Londonu odkrito priznal, da kapitalski trgi v regiji “spavajo že desetletje” in da so po finančni krizi izgubili male vlagatelje. Regionalno povezovanje je po njegovem edina smiselna pot, dokler na ravni EU ne dozori unija varčevanja in naložb, ki jo predlaga Evropska komisija.
Slovenija je med podpisnicami v posebnem položaju. Je edina, ki je nedavno uvedla individualne naložbene račune, davčno ugoden instrument, ki denar z bančnih depozitov usmerja neposredno na kapitalski trg. Skupaj s Hrvaško in Slovaško sicer deli evro, a nobena od preostalih dveh ni izvedla primerljivega sistemskega ukrepa za privabljanje malih vlagateljev. Ali bo ta prednost prinesla oprijemljive koristi slovenskim vlagateljem in izdajateljem, ne bodo pokazali memorandumi, ampak število novih kotacij, obseg čezmejnih poslov in denar, ki se bo s bančnih računov prelil na kapitalski trg.
