Stanovanjska posojila dražja za 24 bazičnih točk, obresti na vloge čez noč pri 0,08 odstotka že 11 mesecev

Povprečna obrestna mera za nova stanovanjska posojila slovenskih gospodinjstev se je od februarja do junija zvišala z 2,91 na 3,15 odstotka, obrestna mera za vloge čez noč pa je vseh pet mesecev ostala pri 0,08 odstotka. Obresti na vloge čez noč so pri tej ravni od avgusta lani, 11 mesecev zapored. Podatke objavlja Evropska centralna banka v statistiki obrestnih mer monetarnih finančnih institucij, zadnji razpoložljivi mesec je junij.

Članica izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel je v intervjuju za Bloomberg, objavljenem v sredo, ocenila, da se inflacija pri sedanji obrestni meri v srednjeročnem obdobju verjetno ne bo vrnila na dva odstotka in da bo potrebno nadaljnje zaostrovanje denarne politike. Rast cen bo zaradi visokih stroškov energije po njeni oceni dalj časa presegala dva odstotka, s čakanjem na prelivanje v plače pa bi ECB z ukrepi zamujala. Svet ECB o obrestnih merah znova odloča 10. septembra.

Slovenske posojilne obrestne mere so se obrnile navzgor marca, tri mesece pred junijskim dvigom ECB. Šestmesečni euribor, na katerega je vezana večina starejših stanovanjskih posojil s spremenljivo obrestno mero, je 2. februarja znašal 2,154 odstotka, 24. avgusta pa 2,772 odstotka, kažejo podatki Evropskega inštituta za denarne trge, ki jih inštitut objavlja s 24-urnim zamikom. Razmik med obrestno mero za nova stanovanjska posojila in obrestno mero za vezane vloge gospodinjstev do enega leta se je od februarja do junija razširil z 2,17 na 2,43 odstotne točke.

Vloge čez noč slovenskih gospodinjstev znašajo 26,89 milijarde evrov, vse njihove vloge pa 30,84 milijarde evrov, kaže statistika bilančnih postavk ECB. Delež vlog čez noč je 87,2 odstotka. Pri 0,08 odstotka znesek na vlogah čez noč prinaša okoli 21,5 milijona evrov obresti na leto, pri depozitni obrestni meri ECB, ki je od 17. junija pri 2,25 odstotka, pa bi prinesel okoli 605 milijonov evrov. Razlika je 583,5 milijona evrov na leto. Izračun je lasten in predpostavlja nespremenjeno stanje vlog skozi vse leto.

Podoben delež je za oktober 2025 objavila Banka Slovenije, ko je na vpoglednih računih ležalo 86 odstotkov vseh vlog gospodinjstev.

Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je ob junijski odločitvi Sveta ECB opozoril, da se v Sloveniji prilagoditev na posojilni strani zgodi takoj, na depozitni pa banke odgovarjajo počasneje ali sploh ne.

Stanje vlog čez noč se je od februarja do junija povečalo za 761 milijonov evrov ali 2,91 odstotka. Banka Slovenije je 18. avgusta v mesečni informaciji o poslovanju bank objavila, da je dobiček bančnega sistema pred obdavčitvijo v prvem polletju znašal 620 milijonov evrov in da so k temu ugodno prispevali višji neto obrestni prihodki. Donosnost na kapital pred obdavčitvijo je junija dosegla 18 odstotkov.

Pri podjetjih podatki takšne slike ne dajejo. Skupni strošek zadolževanja nefinančnih družb je bil februarja pri 3,90 odstotka, junija pa pri 3,88 odstotka. Mesečna nihanja te serije presegajo velikost junijskega dviga ECB. Ta serija zato ne dopušča sklepa o prenosu obrestne mere.

Vezane vloge gospodinjstev do enega leta so junija prinašale 0,72 odstotka, kar je najnižja raven po juniju 2023. Januarja 2025 so prinašale 1,35 odstotka.