Stanovanjska posojila slovenskih bank so maja medletno zrasla za 10,2 odstotka in prvič presegla mejo desetodstotne rasti. Njihov skupni obseg je dosegel 9,62 milijarde evrov. Medtem so se posojila podjetjem maja nekoliko zmanjšala, zato gospodinjstva ostajajo glavni motor kreditne rasti slovenskega bančnega sistema.
Po danes objavljenih podatkih Banke Slovenije so krediti nebančnemu sektorju medletno zrasli za 10,2 odstotka in dosegli 32,47 milijarde evrov. Marca je bila rast še 9,5-odstotna, kar kaže na nadaljnjo krepitev kreditne aktivnosti.
Posojila podjetjem so medletno sicer rasla za 6,4 odstotka, vendar se je njihov skupni obseg maja zmanjšal za 7,7 milijona evrov na 10,73 milijarde evrov. Nasprotno so se posojila gospodinjstvom v enem mesecu povečala za 121,8 milijona evrov in dosegla 14,92 milijarde evrov.
Stanovanjska posojila so se maja povečala za 100 milijonov evrov, od začetka leta pa skupno za 394 milijonov evrov. To potrjuje, da povpraševanje po stanovanjskem financiranju ostaja močno tudi po obdobju višjih obrestnih mer.
Banka Slovenije je v majskem poročilu o finančni stabilnosti hitrejšo rast stanovanjskih posojil skupaj z nadaljnjo rastjo cen nepremičnin prepoznala kot dejavnik povečanih tveganj na nepremičninskem trgu. Kljub temu tveganje še naprej ocenjuje kot zmerno.
| Bančni sistem Slovenije, stanje 31. maja 2026 | ||
|---|---|---|
| Kategorija | Stanje (mio EUR) | Medletna rast |
| Krediti nebančnemu sektorju | 32.470 | +10,2 % |
| Stanovanjska posojila | 9.616 | +10,2 % |
| Rast stanovanjskih posojil letos | +394 mio EUR | – |
| Posojila podjetjem | 10.731 | +6,4 % |
| Potrošniška posojila | 3.619 | +8,9 % |
| Vloge gospodinjstev | 29.668 | +5,2 % |
| Vloge podjetij | 11.409 | +4,3 % |
| Bilančna vsota | 58.762 | +4,3 % |
Vir: Banka Slovenije.
Vloge gospodinjstev ostajajo ključni vir financiranja
Na strani virov financiranja ostajajo temelj slovenskega bančnega sistema gospodinjstva. Njihove vloge so maja dosegle 29,67 milijarde evrov, kar je 349,4 milijona evrov več kot mesec prej oziroma 5,2 odstotka več kot pred letom dni.
Vloge podjetij so se medtem maja zmanjšale za 74,1 milijona evrov na 11,41 milijarde evrov. Gospodinjstva tako ostajajo daleč najpomembnejši vir financiranja slovenskih bank.
Dobiček bank pred davki je v prvih petih mesecih leta za primerljivim lanskim obdobjem zaostajal le še za 5,5 odstotka, potem ko je bil zaostanek v prvem četrtletju občutno večji.
K izboljšanju so prispevali višji neto obrestni in neto neobrestni prihodki, ki so že presegli raven iz enakega obdobja lani. Po drugi strani so se povečali stroški ter neto oslabitve in rezervacije. Te so maja dosegle 225 milijonov evrov in bile medletno višje za 16,3 odstotka. Kapital bank se je povečal na 7,39 milijarde evrov, kar je 8,4 odstotka več kot pred letom dni.
Podatki kažejo tudi spremembo v strukturi bančnih sredstev. Denar v blagajnah in sredstva na računih pri centralni banki so se medletno zmanjšali za 25,8 odstotka na 6,47 milijarde evrov, medtem ko se je obseg vrednostnih papirjev povečal na 15,22 milijarde evrov.
