Vsak dvig obrestne mere ECB slovenska podjetja stane 19 milijonov evrov letno

Slovenska podjetja imajo 8,47 milijarde evrov bančnih posojil, od tega je 87 odstotkov vezanih na spremenljivo obrestno mero. Evropska centralna banka na junijskem zasedanju napoveduje prvi dvig obrestne mere po septembru 2023. Finančni trgi vgrajujejo dve zvišanji, s 50-odstotno verjetnostjo tretjega. Če se napovedi uresničijo, bodo slovenska podjetja plačevala med 38 in 55 milijonov evrov dodatnih obresti letno.

Isabel Schnabel, članica izvršnega odbora ECB in možna naslednica Christine Lagarde, je v intervjuju za Reuters povedala, da bo junijsko zvišanje nujno ne glede na izid iranskih mirovnih pogovorov. Energetski šok, ki ga je sprožila bližnjevzhodna kriza, po njenih besedah že prehaja v cene zunaj energetskega sektorja.

Po podatkih Biltena Banke Slovenije za april 2026 je bilo februarja letos 87 odstotkov vseh novih posojil nefinančnim družbam v Sloveniji sklenjenih po spremenljivi obrestni meri, s fiksacijo do enega leta. Pri posojilih nad milijon evrov je bil ta delež še višji, 89 odstotkov. Le 13 odstotkov novih poslov je imelo fiksacijo obrestne mere nad eno leto.

Celoten portfelj posojil slovenskim podjetjem po podatkih Banke Slovenije znaša 8,47 milijarde evrov, od tega 4,73 milijarde malim in srednjim podjetjem in 3,74 milijarde velikim. Če je struktura celotnega portfelja podobna strukturi novih poslov, kar Bloomberg Adria na podlagi podatkov Banke Slovenije potrjuje, je med 7 in 7,5 milijarde evrov podjetniških kreditov v Sloveniji neposredno vezanih na gibanje EURIBOR-ja.

Vsako zvišanje obrestne mere ECB za 25 bazičnih točk pri takem obsegu pomeni med 18 in 19 milijonov evrov dodatnih letnih stroškov obresti za slovensko gospodarstvo. Če finančni trgi pravilno vgrajujejo dve zvišanji, kot kažejo terminske pogodbe, je skupni učinek med 36 in 38 milijonov evrov. Ob 50-odstotni verjetnosti tretjega dviga, ki jo trgi trenutno ocenjujejo, bi letni strošek narasel proti 55 milijonom evrov.

Večina podjetniških posojil v Nemčiji in Franciji je vezana na fiksno obrestno mero, kar ta gospodarstva ob dvigu kratkoročno ščiti, je novembra ugotovila Banka Finske. V Sloveniji je ta praksa redka. Pred letom 2020 je bilo po spremenljivi obrestni meri sklenjenih več kot 90 odstotkov vseh poslov, po podatkih spletnega portala Delo Podjetništvo. Do leta 2024 se je delež fiksnih posojil pri gospodinjstvih povzpel proti 50 odstotkom, pri podjetjih pa se razmerje ni bistveno spremenilo.

Evropska komisija je minuli teden znižala napoved gospodarske rasti evrskega območja na 0,9 odstotka za letošnje leto. Inflacija v evrskem območju je aprila znašala 3 odstotke, Schnabel pričakuje, da bo do konca leta dosegla 4. Slovenska podjetja bodo dvig obrestnih mer plačevala na trgih, ki rastejo za manj kot odstotek letno.

Portfelj posojil velikim podjetjem se je od decembra 2024 do marca 2026 zmanjšal s 4,1 na 3,74 milijarde evrov. V istem obdobju so mala in srednja podjetja povečala zadolženost s 4,22 na 4,73 milijarde. SME sektor, ki praviloma nima dostopa do obvezniških trgov in je v celoti odvisen od bančnega financiranja, zdaj predstavlja večji del skupnega portfelja kot kadarkoli. Ob dvigu obrestnih mer bo ta del gospodarstva prvi na udaru.

Obrestna mera ECB za mejni depozit je pri 2 odstotkih, nespremenjenih že četrto zasedanje zapored. Svet ECB jo je od junija 2024 do poletja 2025 znižal s 4 na 2 odstotka. Zdaj se cikel obrača. Junijsko zasedanje, ki bo po Schnabelovih besedah prineslo prvi dvig, bo hkrati prva podražitev denarja v evrskem območju po septembru 2023.