Med delavci, ki jih slovenska podjetja napotijo na delo v druge države EU, je po podatkih Evropskega organa za delo (ELA) več kot 70 odstotkov državljanov tretjih držav, za njihova potrdila A1 pa od danes velja strožje pravilo. Potrdilo A1 dokazuje, da je napoteni delavec socialno zavarovan v Sloveniji, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa ga delavcu iz tretje države zdaj izda samo, če je njegovo dovoljenje za prebivanje in delo veljavno za celotno obdobje napotitve. Pravočasno vložena vloga za podaljšanje dovoljenja ne zadošča več, pravilo pa izhaja iz osmega odstavka 6. člena Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1).
Rešitev težav pri izdajanju potrdil A1 za državljane tretjih držav je upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) uvrstil med najnujnejše ukrepe, o katerih je danes razpravljal z državnima sekretarjema na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport Leonom Korošcem in Štefanom Kušarjem. Zbornica zahteva tudi spremembo Zakona o dohodnini, po kateri se v davčno osnovo napotenega delavca ne bi vštevalo 60 odstotkov plače namesto sedanjih 20 odstotkov, brez zgornje meje 1.000 evrov na mesec in brez nekaterih pogojev, ki jih določa 45.a člen zakona.
Sedanja olajšava je omejena na napotitve, daljše od 30 dni, na kraj, ki je od običajnega kraja dela oddaljen več kot 200 kilometrov, na delavce, ki v zadnjih petih letih niso bili rezidenti države napotitve, in na plače v višini najmanj 1,5-kratnika povprečne letne plače v Sloveniji, preračunane na mesec. Po izračunu Lider.si začne zgornja meja učinkovati pri bruto plači 5.000 evrov, pri kateri se po veljavni ureditvi iz davčne osnove izvzame 1.000 evrov, po predlogu GZS pa bi se izvzelo 3.000 evrov. Izračun zajema le znesek, izvzet iz davčne osnove; končni učinek na dohodnino je odvisen od dohodninskega razreda in olajšav posameznika. GZS v sporočilu za javnost ni navedla ocene, za koliko bi predlagane spremembe znižale prihodke od dohodnine. Osnova za prispevke napotenih delavcev je po pojasnilu Ministrstva za finance od januarja 2024 celotna izplačana plača, ker je ZČmIS-1 odpravil drugi odstavek 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).
Zbornica zahteva še, naj se iz Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) črta člen, ki po njenih navedbah delodajalce sankcionira dvojno. Kušar je po navedbah GZS na seji povedal, da ministrstvo pripravlja novelo ZZSDT. Po njegovih besedah bi novela v slovenski pravni red prenesla prenovljeno evropsko direktivo o enotnem dovoljenju za prebivanje in delo, odločanje o soglasjih dodelila Zavodu RS za zaposlovanje in v celoti sprostila zaposlovanje tujcev v agencijah za zagotavljanje dela. Ministrstvo z gospodarstvom obravnava tudi izboljšave sistema čezmejnega izvajanja storitev in izdaje potrdil A1, razprave pa so po Kušarjevih besedah usmerjene v iskanje ravnovesja med konkurenčnostjo slovenskih podjetij, učinkovitim nadzorom in spoštovanjem pravic delavcev.
ELA opozarja, da so napoteni delavci iz tretjih držav posebej ranljivi, ker težje dostopajo do informacij in redkeje prijavijo težave oblastem. Takšne napotitve so po navedbah ELA najpogostejše v gradbeništvu in cestnem prometu, ELA pa med značilnimi potmi navaja pot delavcev iz Bosne in Hercegovine prek Slovenije v Avstrijo in Belgijo. Podjetja so leta 2024 vložila 72.691 vlog za izdajo potrdila A1 za napotitev, ZZZS pa jih je zavrnil 5.156 ali 7,1 odstotka, kažejo podatki zavoda, objavljeni v poročilu o napotitvah iz Slovenije na spletišču inštituta HIVA univerze KU Leuven.
