Novi državni sekretar za energetiko Tomaž Žagar želi slovensko energetsko politiko usmeriti predvsem v povečanje proizvodnje nefosilne energije, pri čemer ima po njegovih besedah pomembno mesto jedrska energija. “Energija je osnovno gonilo družbe,” je poudaril v intervjuju za Naš stik.
Žagar, ki je na ministrstvo prišel iz GEN energije, pravi, da je eden njegovih ključnih ciljev spremeniti pogled na porabo energije. Po njegovem mnenju večja poraba sama po sebi ni problem, če z dodatno energijo ustvarimo večjo korist za družbo. Ključno je, da jo pridobivamo konkurenčno in z čim manjšimi vplivi na okolje.
Jedrsko energijo Žagar vidi kot pomemben del slovenske energetske mešanice in enega ključnih elementov svojega mandata. Ob tem poudarja, da energetske politike ni mogoče graditi zgolj okoli elektrike, temveč je treba hkrati gledati oskrbo s plinom, tekočimi gorivi in drugimi energenti.
Tudi nedavna omejitev moči Nuklearne elektrarne Krško zaradi visokih temperatur Save po njegovem mnenju ni omajala zaupanja v jedrsko energijo. Pri JEK 2 naj bi bila prednost v tem, da bi elektrarna uporabljala hladilni stolp in zato ne bi bila odvisna od temperature in pretoka Save. Tudi uradna študija JEK 2 trenutno obravnava različne možnosti hladilnih sistemov.
“Če elektrarna ne bo konkurenčna, je bolje, da je ni”
Pri izbiri dobavitelja za JEK 2 Žagar pravi, da se tehtnica še ni nagnila na nobeno stran. Po njegovih besedah je pomembno predvsem, da je med ponudniki konkurenca in da je projekt na koncu ekonomsko vzdržen. “Če elektrarna ne bo konkurenčna na skupnem evropskem energetskem trgu, je boljše, da je ni,” je dejal. Odločitev o dobavitelju je sicer del pripravljalnih postopkov, ki naj bi vodili do končne investicijske odločitve predvidoma do leta 2028.
Žagar ne zagovarja ene same tehnologije. Po njegovem mnenju bi moral biti cilj Slovenije čim večji delež nefosilnih virov, pri čemer mora vsaka država svojo mešanico prilagoditi naravnim danostim. Mednje šteje hidroelektrarne, sončne in vetrne elektrarne, biomaso ter jedrsko energijo.
Pri umeščanju energetskih objektov v prostor pa opozarja, da je slovenski prostor omejen. Prednost bi morale imeti obstoječe energetske lokacije in degradirana območja, pri čemer je po njegovem pomemben tudi podatek, koliko prostora posamezen vir potrebuje glede na količino proizvedene energije.
Plin ostaja del sistema, premog naj bi izginil
Žagar prihodnosti plinskih elektrarn ne vidi kot konca plinske infrastrukture. Plin po njegovih besedah ostaja pomemben za zanesljivost oskrbe, v prihodnje pa bi lahko po obstoječih plinovodih tekli tudi biometan, sintetični plini in vodik. Pri TEŠ pa meni, da bi morali rabo premoga dokončno opustiti še v tem desetletju.
Glede zahtev po višji omrežnini Žagar opozarja, da je treba gledati celoten strošek električne energije. Po njegovem je višja omrežnina lahko posledica večjih naložb v omrežje, vendar je treba hkrati preveriti, ali so vsi načrtovani cilji in investicije realni.
Slovenija je po njegovih besedah pri skupnem strošku oskrbe z električno energijo trenutno pod povprečjem EU. Ob tem pa pričakuje nadaljnjo rast porabe elektrike, zato bodo vprašanja o razvoju omrežja, investicijah in njihovi ceni ostala med pomembnejšimi energetskimi izzivi.
