Tri jadranska pristanišča v boju za vlogo evropskih vrat ob skoraj zaprtem Hormuzu

Sto dni po začetku vojne v Iranu, ko skozi Hormuško ožino, prek katere se pretaka petina svetovne nafte, pluje le še okoli pet odstotkov običajnega ladijskega prometa, so se v koprski Pretorski palači sestali vodje treh severnojadranskih pristanišč. Mednarodno konferenco Geopolitics of Transport je 8. junija pripravila Evro-sredozemska univerza skupaj z Blejskim strateškim forumom, njeno osrednje vprašanje pa je bilo, ali imajo sredozemska pristanišča v dobi prekrojenih trgovinskih poti še prihodnost ali jih bodo obšli novi koridorji od arktičnih poti do železnic skozi puščavo.

Edino slovensko tovorno pristanišče je v prvem četrtletju 2026 ustvarilo 100,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, enajst odstotkov več kot v istem obdobju lani in sedem odstotkov nad načrtom, čisti dobiček pa je dosegel skoraj 25 milijonov evrov. Ladijski pretovor je s 5,5 milijona ton upadel za dva odstotka, prihodki pa rastejo ob manjši količini pretovorjenega blaga.

Severni Jadran ladjam iz Azije ponuja najkrajšo pot do srednjeevropskih trgov, zato se Koper, Trst in Reka že leta potegujejo za isti tovor. Na izvršni razpravi so o prihodnosti jadranskih vrat v Evropo razpravljali predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan, predsednik tržaške luške uprave Marco Consalvo in predsednik upravnega odbora reške luške uprave Bojan Hlača. Organizatorji so razpravo zastavili okrog vprašanja, ali bodo o zmagovalcu odločili naložbe, železniške povezave z zaledjem in sodelovanje med pristanišči. Med govorci so bili tudi nekdanja slovenska prometna ministra Marko Pavliha in Patrick Vlačič, nekdanji italijanski minister in beneški župan Paolo Costa ter slovenski stalni predstavnik pri Natu Andrej Benedejčič.

Skupina Luka Koper je v letu 2025 ustvarila 380,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, skoraj petnajst odstotkov več kot leto prej. Poslovni izid iz poslovanja se je s 96,3 milijona evrov zvišal za 44 odstotkov, čisti poslovni izid pa je z 81,5 milijona evrov zrasel za 35 odstotkov. Na kontejnerskem terminalu so z 1,27 milijona pretovorjenih enot postavili nov rekord, sosednji pristanišči v Trstu in na Reki pa sta skupaj pretovorili manj kot milijon zabojnikov. Skupščina je konec maja potrdila dividendo 2,30 evra bruto na delnico.

Razprava v Kopru je potekala v tednu, ko se je svetovna ladjarska industrija z istim vprašanjem ukvarjala na sejmu Posidonia v Atenah. Po pisanju Politica vodilni v branži vse pogosteje jemljejo geopolitične pretrese kot trajno stanje in ne kot vrsto prehodnih kriz. Izvršni direktor norveškega vzajemnega združenja za zavarovanje vojnih tveganj Svein Ringbakken je po Politicovem zapisu dejal, da so oceani postali prizorišče spopada velikih sil. Največje ladjarsko združenje Bimco je konec maja izdalo nova navodila za plovbo skozi Hormuz, ki posadkam svetujejo, kako ravnati ob napadih z izstrelki in droni, motenju satelitskih signalov in poskusih vkrcanja.

Severnomorska nafta brent je na dan koprske konference poskočila za skoraj pet odstotkov in se povzpela na slabih 98 dolarjev za sod, potem ko sta Izrael in Iran znova izmenjala raketne napade in ogrozila pogajanja o novi prekinitvi ognja. Cena ostaja visoka ob skoraj zaprtem Hormuzu, čeprav je skupina Opec plus za julij potrdila dodatno povečanje proizvodnje za 188 tisoč sodov na dan.

Evropski komisar za promet Apostolos Tzitzikostas je na Posidonii po Politicovih navedbah opozoril, da bi bilo nevarno, če bi zaprtje Hormuza začeli sprejemati kot novo normalnost, saj bi privolitev v ovire in prisilne prakse v mednarodnih vodah omajala temelje pomorske trgovine. Isti komisar je pred tem obiskal koprsko pristanišče, kjer Luka Koper z evropskimi sredstvi iz instrumenta za povezovanje Evrope sofinancira elektrifikacijo privezov.

Že kriza v Rdečem morju je velik del ladij z Daljnega vzhoda preusmerila na daljšo pot okrog Afrike, kar je sredozemskim pristaniščem prineslo dodaten tovor, a tudi dražje prevoze in negotove dobavne roke. Polovica zabojnikov iz Kopra potuje v zaledje po železnici. Luka Koper v svojih poročilih opozarja, da omejena prepustnost železniškega omrežja zadržuje nadaljnjo rast, dodatne zmogljivosti za kontejnerski pretovor pa bodo na voljo šele z dokončanjem severnega dela prvega pomola konec leta 2027. Na Reki z danskim ladjarjem Maersk nastaja nov globokomorski terminal Rijeka Gateway, v tržaško pristanišče pa vstopajo veliki mednarodni pristaniški operaterji.

Za dividende bo Luka Koper namenila 32,2 milijona evrov in jih izplačala 31. avgusta.