Med delovno aktivnimi v Sloveniji je bilo junija 16,5 odstotka tujih državljanov, kar je največ, odkar Statistični urad spremlja te registrske podatke. Njihovo število se je povzpelo na približno 152.900, medtem ko se je število delovno aktivnih slovenskih državljanov v enem letu zmanjšalo za 0,6 odstotka. Skupno je bilo junija v Sloveniji približno 941.800 delovno aktivnih, kar je 0,1 odstotka manj kot leto prej. Glavnino domačega upada tako še naprej blaži prihod tujih delavcev.
To ni več kratkoročen pojav. Slovenija se stara, generacije, ki odhajajo v pokoj, pa so večje od tistih, ki prihajajo na trg dela. Podjetja zato prosta delovna mesta vse težje zapolnijo z domačimi delavci. Tujci niso več zgolj dodatek domači delovni sili, temveč postajajo eden ključnih dejavnikov, ki preprečujejo večje krčenje zaposlenosti.
Glavni razlog je demografski. Število prebivalcev med 20. in 64. letom, torej v starosti, ko je zaposlenost najvišja, se v Sloveniji že leta zmanjšuje. Posledica je vse večji razkorak med številom ljudi, ki zapuščajo trg dela, in tistimi, ki nanj šele vstopajo. Ta vrzel se vse bolj zapolnjuje s priseljevanjem. Po podatkih, ki jih uporablja Zavod za zaposlovanje, pomemben del priseljencev v Slovenijo pride zaradi zaposlitve. ZRSZ tudi med aktualnimi podatki posebej spremlja zaposlovanje tujcev, kar kaže na njihov vse večji pomen za slovenski trg dela.
Pomanjkanje delavcev ni več samo težava posameznih podjetij. V prvem četrtletju letos je bilo prostih približno 20.300 delovnih mest, največ v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini. Najvišja stopnja prostih delovnih mest je bila v gradbeništvu, kjer je znašala 5,1 odstotka.
Med področji, kjer primanjkuje kadra, so tudi vozniki avtobusov in tovornjakov ter različni poklici v zdravstvu in socialnem varstvu. Pomanjkanje delavcev zato vse bolj presega vprašanje stroškov podjetij in vpliva tudi na dostopnost nekaterih storitev.
| DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO, JUNIJ 2026 | ||
|---|---|---|
| Kategorija | Število | Medletno |
| Delovno aktivni skupaj | 941.800 | −0,1 % |
| Tuji državljani (brez kmetov) | 152.900 | +2,7 % |
| iz Bosne in Hercegovine | 70.500 | 46,1 % tujcev |
| iz Indije | 2.800 | +52,5 % |
| Delež tujcev med delovno aktivnimi | 16,5 % | lani 16,1 % |
Vir: SURS, Delovno aktivno prebivalstvo, junij 2026, končni podatki.
Struktura tuje delovne sile se počasi spreminja. Med tujimi delovno aktivnimi še vedno močno prevladujejo državljani Bosne in Hercegovine, ki jih je približno 70.500 oziroma 46,1 odstotka vseh tujih delovno aktivnih. Zahodni Balkan tako ostaja najpomembnejši vir tuje delovne sile, pri čemer imajo pomembno vlogo dolgoletne migracijske in gospodarske povezave.
Hitreje pa rastejo tudi skupine iz bolj oddaljenih držav. Število delovno aktivnih državljanov Indije je junija doseglo približno 2.800, kar je 52,5 odstotka več kot leto prej. Čeprav je njihovo število še vedno razmeroma majhno, rast kaže, da podjetja pri iskanju delavcev vse bolj segajo tudi zunaj tradicionalnega bazena držav nekdanje Jugoslavije.
| ZAPOSLENOST PO PANOGAH, MEDLETNO | |
|---|---|
| Panoga | Sprememba |
| Zdravstvo in socialno varstvo | +3,5 % |
| Nastanitvene in gostinske dejavnosti (mesečno) | +0,9 % |
| Izobraževanje (mesečno) | −0,3 % |
| Predelovalne dejavnosti | −1,3 % |
Vir: SURS, junij 2026. Kjer ni označeno mesečno, gre za medletno spremembo.
Medletno se je število delovno aktivnih najbolj povečalo v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer je bilo zaposlenih 3,5 odstotka več kot leto prej. Na drugi strani so največ delovno aktivnih izgubile predelovalne dejavnosti, in sicer 1,3 odstotka.
Upad zaposlenosti v industriji je pomemben tudi za celotno gospodarstvo, saj gre za eno ključnih izvozno usmerjenih dejavnosti. Slovenska industrija se hkrati sooča z zahtevnejšimi razmerami na tujih trgih in šibkejšim povpraševanjem v nekaterih pomembnih evropskih gospodarstvih.
Na mesečni ravni so junija najbolj pridobile nastanitvene in gostinske dejavnosti, kar je povezano tudi z začetkom glavne turistične sezone.
Slovenski trg dela se tako vse bolj opira na tujo delovno silo. To je podjetja kratkoročen blažilec kadrovskega primanjkljaja, dolgoročno pa se odpira vprašanje, kako dolgo bo sploh mogoče pomanjkanje domačih delavcev nadomeščati s priseljevanjem.
