Slovenija je lani z domačimi viri pokrila le 48 odstotkov svojih potreb po energiji, preostalih 52 odstotkov pa je morala uvoziti, kažejo zadnji podatki statističnega urada. Domača proizvodnja energije se je v enem letu zmanjšala za 6 odstotkov, energetska odvisnost države od tujine pa se je povečala za sedem odstotnih točk. Ob visokih cenah energentov to pomeni večjo izpostavljenost gibanju cen na tujih trgih in geopolitičnim tveganjem.
Domača proizvodnja energije je lani znašala nekaj več kot 131.000 teradžulov. Skoraj polovico, 49 odstotkov, je prispevala jedrska energija, dobrih 36 odstotkov obnovljivi viri skupaj s hidroenergijo, preostalih 15 odstotkov pa premog. Ker je proizvodnja upadla, država pa potrebuje vse, kar ne pridela doma, uvozi, se je razkorak med domačo proizvodnjo in porabo povečal.
Za celotno oskrbo z energijo je bilo lani, ob upoštevanju uvoza in izvoza, na voljo skoraj 257.000 teradžulov. V tej oskrbi so imeli največji delež naftni proizvodi s 35 odstotki, sledili so jedrska energija s 25 odstotki, obnovljivi viri skupaj s hidroenergijo z 20 odstotki, zemeljski plin s 13 odstotki in premog s 7 odstotki. Ravno največja odvisnost od naftnih proizvodov in plina, ki ju Slovenija skoraj v celoti uvaža, je tista, ki državo najbolj izpostavlja nihanjem svetovnih cen.
Energije za končno rabo je bilo lani nekaj več kot 193.000 TJ ali odstotek manj kot leto prej. Največ, 40 odstotkov, so je porabili v prometu, sledili so predelovalna industrija z gradbeništvom s 24 odstotki, gospodinjstva s 23 odstotki in storitvene dejavnosti z 10 odstotki. Med energenti so tudi v končni rabi prevladovali naftni proizvodi s 46 odstotki, sledili so električna energija z nekaj več kot 23 odstotki, obnovljivi viri s 14 odstotki in zemeljski plin s skoraj 13 odstotki.
| ENERGETSKA BILANCA SLOVENIJE, 2025 | |
|---|---|
| Kazalnik | Vrednost |
| Domača proizvodnja energije | 131.000 TJ (−6 %) |
| Oskrba z energijo (z uvozom) | 257.000 TJ |
| Končna raba energije | 193.000 TJ (−1 %) |
| Potrebe, pokrite z domačimi viri | 48 % |
| Sprememba energetske odvisnosti | +7 odstotnih točk |
Vir: SURS
V gospodinjstvih je poraba energije v nasprotju s splošnim trendom na letni ravni zrasla za 3 odstotke. Daleč največ energije, 59 odstotkov, gospodinjstva porabijo za ogrevanje prostorov, sledita razsvetljava z električnimi napravami ter ogrevanje sanitarne vode. Pri energentih v gospodinjstvih prevladujeta električna energija s 36 odstotki in lesna goriva z 28 odstotki, kar pomeni, da je drva in pelete kurila dobra četrtina porabe, sledili so ekstra lahko kurilno olje z 11 odstotki in zemeljski plin z 8 odstotki.
V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, kjer je poraba upadla za 2 odstotka, sta prevladovala zemeljski plin z 39 odstotki in električna energija z nekaj več kot 37 odstotki, v storitvenih dejavnostih pa je z 56 odstotki močno prevladovala električna energija. Gospodarstvo je še vedno močno odvisno od uvoženih fosilnih virov energije, hkrati pa raste tveganje, da bo moralo za to odvisnost (ob dragih energentih) plačevati vse več.
