Aprila so se uvozne cene v Sloveniji v povprečju zvišale za 3,8 odstotka v primerjavi z marcem in za 4,1 odstotka v primerjavi z aprilom lani. Za povprečjem se skriva en sam sklop, ki poganja večino rasti.
Cene surove nafte in zemeljskega plina so se aprila v primerjavi z marcem zvišale za 23,2 odstotka. To je mesečni skok, ki nima primerjave v nedavni zgodovini slovenskih uvoznih cen. Skupina rud in kamnin, v katero spada ta kategorija, je skupaj zrasla za 14,4 odstotka mesečno.
Ozadje je geopolitično. Nafta Brent je marca 2026 stala 103,13 dolarja za sod, vojna v Iranu in nestabilnost okoli Hormuške ožine pa sta dvignili cene energentov po vsej globalni dobavni verigi. Slovenija uvaža surovo nafto in zemeljski plin pretežno prek evropskih dobavnih poti, ki so tem pritiskom neposredno izpostavljene.
Mesečna primerjava razkriva razliko med viri uvoza. Proizvodi iz evrskega območja so se aprila podražili za 4,5 odstotka, iz držav zunaj evrskega območja pa za 2,9 odstotka. Na letni ravni je razlika še izrazitejša, saj je evrsko območje dražje za 6,1 odstotka, zunajеvrsko le za 1,7 odstotka.
Razlog je strukturen. Evropski dobavitelji imajo višje stroške energije in dela, ki jih prenašajo v prodajne cene hitreje in v večjem obsegu kot dobavitelji iz Azije ali drugih regij zunaj evrskega območja. Za slovensko podjetje, ki kupuje surovine ali polproizvode v Evropi, to pomeni, da je pritisk na nabavne cene višji kot za tisto, ki se oskrbuje zunaj evrskega območja.
| INDEKSI UVOZNIH CEN — APRIL 2026 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Kategorija | apr/mar 2026 | apr/dec 2025 | apr/apr 2025 | jan–apr / jan–apr ’25 |
| SKUPAJ | +3,8 % | +5,6 % | +4,1 % | −0,2 % |
| Evrsko območje | +4,5 % | +7,5 % | +6,1 % | +1,2 % |
| Zunajеvrsko območje | +2,9 % | +3,2 % | +1,7 % | −2,0 % |
| PO NAMENU PORABE | ||||
| Surovine | +7,3 % | +11,1 % | +10,0 % | +2,9 % |
| Energenti | +4,4 % | +20,7 % | +19,4 % | +3,6 % |
| Proizvodi za investicije | +0,3 % | +1,3 % | +1,0 % | +0,6 % |
| Proizvodi za široko porabo | +1,6 % | −0,2 % | −2,9 % | −4,4 % |
| PO KLASIFIKACIJI DEJAVNOSTI (CPA 2015) | ||||
| Rude in kamnine (vključno nafta in plin) | +14,4 % | +10,2 % | +3,8 % | −9,6 % |
| Proizvodi predelovalnih dejavnosti | +4,1 % | +6,0 % | +4,4 % | 0,0 % |
| Oskrba z električno energijo, plinom in paro | −27,8 % | −27,7 % | −21,4 % | −5,6 % |
| IZPOSTAVLJENI PODSKUPINI | ||||
| Surova nafta in zemeljski plin | +23,2 % | — | — | — |
| Proizvodnja koksa in naftnih derivatov | — | — | +34,9 % | — |
| Tobačni izdelki | — | — | +14,9 % | — |
| Lider.si | Vir: SURS, maj 2026 | ||||
Na letni ravni izstopa proizvodnja koksa in naftnih derivatov, ki je bila aprila za 34,9 odstotka dražja kot v istem mesecu lani. To je kategorija, ki neposredno vpliva na stroške prevoza, kemične industrije, plastike in celotne verige, ki temelji na naftnih derivatih.
Skupno so se uvozne cene energentov na letni ravni zvišale za 19,4 odstotka, surovine pa za 10,0 odstotka. Nasprotno so se uvozne cene proizvodov za široko porabo znižale za 2,9 odstotka, kar kaže, da je pritisk pri potrošniškem blagu nižji kot pri industrijskem.
Pozitivna izjema v podatkih je oskrba z električno energijo, plinom in paro, kjer so uvozne cene padle za 21,4 odstotka na letni ravni in za 27,8 odstotka na mesečni ravni. To odraža normalizacijo cen na evropskih energetskih borzah za električno energijo, ki je ločena od gibanj cen surove nafte in zemeljskega plina.
Uvozne cene so vodilni indikator domače inflacije in stroškov poslovanja. Zamik med rastjo uvoznih cen in njihovim prenosom v domače cene je praviloma od enega do treh mesecev, odvisno od dolžine dobavnih pogodb in zmožnosti podjetij, da stroške absorbirajo ali prenesejo naprej.
