V Luki Koper načrt za 830 metrov dolg pomol za tankerje, Ankaran napoveduje tožbo do Bruslja

Projektna naloga za razvoj Luke Koper predvideva 830 metrov dolg podaljšek drugega pomola in privezno mesto za dva tankerja, dolga do 300 metrov, je razkril ankaranski župan Gregor Strmčnik. Načrtu, ki zadeva pristanišče v večinski državni lasti, občina ostro nasprotuje in napoveduje pravno bitko vse do evropskih sodišč.

Pristanišče upravlja Luka Koper, družba, v kateri ima Republika Slovenija neposredno 51 odstotkov, Slovenski državni holding pa v svojem imenu in imenu države upravlja 62 odstotkov delnic. Razvoj infrastrukture poteka po koncesijski pogodbi, ki jo je družba leta 2008 z državo sklenila za 35 let. O širitvi pristanišča odloča isti lastnik, ki ima interes pri njegovi rasti.

Po opisu državnega prostorskega načrta, ki ga Luka Koper objavlja na svoji spletni strani, naj bi se drugi pomol podaljšal za približno 370 metrov, na njem pa naj bi ostali obstoječi programi pretovora sipkih, razsutih in tekočih tovorov. Projektna naloga, ki jo je pridobila občina, govori o bistveno daljšem posegu in o opremi za pretovor utekočinjenega naftnega plina in tekočih kemikalij, čelo načrtovanega tretjega pomola pa je v prostorskem načrtu namenjeno potrebam Slovenske vojske.

Program razvoja pristanišča za obdobje po letu 2015 sta država in Luka Koper označili za poslovno skrivnost. Občina je dostop zahtevala po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, a sta uprava pristanišča in ministrstvo za infrastrukturo zahtevo zavrnila. Do projektne naloge je občina prišla po drugi poti, njeno verodostojnost pa po Strmčnikovih besedah potrjuje dopis, s katerim je Petrol potrdil poziv Luke Koper k opredelitvi do dokumenta.

Pri Luki Koper trditve zavračajo. Naftne derivate v pristanišču pretovarjajo že od sedemdesetih let, terminal Sermin pa je Kopru leta 1975 prinesel sloves drugega največjega naftnega pristanišča v nekdanji Jugoslaviji. Sermin letno sprejme med 100 in 130 tankerjev, približno 45 odstotkov njegovih zmogljivosti pa upravljajo za državne blagovne rezerve. Načrtovani privez po pojasnilih družbe pomeni nadgradnjo teh zmogljivosti, kot del kritične infrastrukture pa ima pristanišče obveznost zagotavljati nemoteno oskrbo države z energenti.

Plinskega terminala v družbi ne načrtujejo. Takšen projekt so po njihovih navedbah v preteklosti zavrnili lokalna skupnost, prebivalci na referendumu ter državni in lokalni deležniki, uprava pa je že leta 2021 potrdila, da gradnja skladišč utekočinjenega naftnega plina ni skladna z državnim prostorskim načrtom. Projektna naloga je po zagotovilih Luke Koper ostala nepotrjen osnutek strokovne narave.

Tekoči tovori so v prvi polovici lani upadli, predvsem zaradi manjšega uvoza letalskega in dizelskega goriva, glavnino rasti pristanišča pa ustvarjata kontejnerski in avtomobilski terminal. Naložba v tankerski privez odpira vprašanje, ali sledi trenutnemu povpraševanju ali strateški vlogi pristanišča pri državnih energetskih rezervah.

Strmčnik opozarja, da bi poseg močno spremenil Koprski zaliv in zahteval bistvene spremembe okoljevarstvenih dovoljenj glede emisij in hrupa, uprava za pomorstvo pa bi morala zaradi varnosti omejiti gibanje okoli objekta. Po njegovi oceni bi to prizadelo navtični turizem ter cene nepremičnin v Ankaranu, Izoli in Piranu. Spor okoli pristanišča ni nov, saj se občina in Luka Koper razhajata tudi glede gradbenih del v ankaranskem obrobnem kanalu in glede uredbe o mejnih vrednostih hrupa, za katero v Ankaranu trdijo, da je pisana po meri pristanišča.

Spor se prepleta z napovedjo koprske občine, da bo s tožbo mejo med občinama prestavila z reke Rižane na Jadransko cesto, kar bi Ankaranu odvzelo približno tretjino ozemlja ter prihodke iz stavbnih zemljišč in pristaniških koncesij. Strmčnik v tem vidi poskus, da bi Ankaran formalno izgubil vpliv na odločanje o prihodnosti pristanišča. Občinski svet je nasprotovanje tankerskim privezom in plinskemu terminalu ter spremembi občinskih meja sprejel soglasno in k enaki opredelitvi pozval še Koper, Izolo in Piran.

Luka Koper je ena od osmih prvokotiranih družb na Ljubljanski borzi. Po podatkih z majske skupščine je lani ustvarila 380,3 milijona evrov čistih prihodkov in 81,5 milijona evrov čistega dobička, za dividende je namenila 32,2 milijona evrov, delnica z oznako LKPG pa kotira okrog 99 evrov, približno desetino nad ravnjo pred iransko krizo. Pravno tveganje za to vrednost izhaja predvsem iz spora, ki ga je Ankaran odprl že aprila z zahtevo za ustavno presojo državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče.