V Skladu za obnovo že 766 milijonov evrov, poraba dosega manj kot polovico prilivov podjetij

Na računih enajstih proračunskih skladov je bilo 30. junija 1.777,1 milijona evrov, v prvem polletju se je stanje povečalo za 142,6 milijona evrov, izhaja iz polletnega pregleda javnofinančnih gibanj, ki ga je objavilo Ministrstvo za finance. Vlada je pred dvema tednoma ob potrditvi razreza za rebalans resorje pozvala k analizi učinkovitosti skladov in k spremembam zakonov, ki bi neporabljena sredstva vrnile v proračun.

Dobrih 43 odstotkov vseh sredstev leži v Skladu za obnovo. Ta je polletje končal s 766,1 milijona evrov, v pol leta je zbral 238 milijonov evrov, porabil pa 107,6 milijona evrov, manj kot polovico prilivov. Sklad po Zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev polnijo trije začasni viri: za tri odstotne točke zvišan davek od dohodkov pravnih oseb, davek na bilančno vsoto bank in hranilnic ter dobiček Slovenskega državnega holdinga. Podjetja tako do vključno leta 2028 plačujejo 22-odstotni davek namesto 19-odstotnega, poraba zbranih sredstev pa je bila v prvem polletju namenjena obnovi lokalne infrastrukture, nadomestitveni gradnji ter sanaciji vodne in cestne infrastrukture.

Proračunski skladi so namenski podračuni državnega proračuna. Njihovo delovanje urejata 45. in 46. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027, vsak sklad pa ima svoj ustanovitveni zakon in dovoljeno namensko porabo. Izločanje sredstev na sklade je za saldo državnega proračuna nevtralno, dejanska poraba skladov pa neposredno vpliva na saldo sektorja država, navaja ministrstvo v pregledu.

Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je v odgovorih za Lider.si opozoril, da bi imelo vračanje neporabljenih sredstev v proračun enkraten učinek, ker so sredstva večinoma kumulacija iz preteklih let, tak ukrep pa bi lahko omejil izpolnjevanje ciljev skladov.

Demografski sklad je polletje končal s 176,8 milijona evrov in brez porabljenega evra. Sklad po pojasnilu ministrstva miruje zaradi prenove sistema izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Poraba je pri ničli ostala tudi v Skladu proračunske rezerve za naravne nesreče, ki je konec junija razpolagal s 125,8 milijona evrov. Sklad po Zakonu o investicijah v zdravstvu je v pol leta porabil 2,2 milijona evrov in polletje končal s 188,8 milijona evrov. Trije skladi s skupaj 491,4 milijona evrov so v prvem polletju porabili manj kot dva in pol milijona evrov.

Sklad za okrevanje in odpornost je edini, ki je polletje končal z manj denarja, kot ga je prejel iz preteklega leta. V pol leta je zbral 309,5 milijona evrov, za ukrepe in investicije Načrta za okrevanje in odpornost pa namenil 325,4 milijona evrov; stanje je konec junija znašalo 160,2 milijona evrov. Vlada je v četrtek potrdila prerazporeditev štirih milijonov evrov iz finančnega načrta Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo nazaj v sklad, po njenem sporočilu zato, ker je bila nadgradnja železniške proge na odseku Jesenice-Bohinjska Bistrica s peto spremembo izločena iz Načrta za okrevanje in odpornost kot neizvedljiva v njegovem časovnem okviru.

Med preostalimi skladi je Sklad za podnebne spremembe, ki se polni pretežno iz prihodkov od emisijskih kuponov, polletje končal s 193,4 milijona evrov, Sklad za vode z 94,8 milijona evrov, Sklad za nevladne organizacije pa s 25 milijoni evrov. Negativen polletni saldo sta poleg sklada NOO izkazala še Gozdni sklad in Sklad za sofinanciranje investicij v visokem šolstvu in v študentske domove.

Zakonsko omejen rok delovanja imata dva sklada. Sklad za okrevanje in odpornost deluje do leta 2026, Proračunski sklad za obnovo Slovenije pa do leta 2028.