V enajstih proračunskih skladih je bilo konec junija 1,8 milijarde evrov, vračanje neporabljenih sredstev v proračun pa bi rebalans razbremenilo samo enkrat, je za Lider.si pojasnil predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun.
Vlada je resorje k analizi učinkovitosti proračunskih skladov pozvala ob potrditvi razreza proračunskih izdatkov, s katerim je okvir porabe za letošnji rebalans dvignila za 746,6 milijona evrov nad veljavni proračun. V istem sklepu je ugotovila, da je fiskalna zaveza o kumulativni rasti očiščenih odhodkov sektorja država za leto 2026 kršena.
Kračun v odgovorih poimensko našteva izdatke, ki nosijo preseganje fiskalnih zavez, opisuje pogoje za oceno obrambnih izdatkov pod nacionalno odstopno klavzulo in postavlja rok, do katerega bo morala vlada trajno višje obrambne izdatke pokriti z drugimi viri. Fiskalni svet vodi od marca 2017, drugi mandat se mu izteče marca prihodnje leto. Razrez proračunskih izdatkov smo podrobno analizirali 30. julija.
V osnutku proračunskega načrta sektorja država za leto 2026 je vlada oktobra lani zapisala, da so rasti očiščenih odhodkov v mejah dopustnih odstopanj. Fiskalni svet je istega meseca ocenil, da bodo meje presežene. Julija letos je vlada ugotovila, da je fiskalna zaveza za leto 2026 kršena. Je razlika med ocenama izvirala iz projekcij ali iz odločitev, sprejetih vmes?
Razlike med ocenama vlade in Fiskalnega sveta iz jeseni 2025 glede skladnosti rasti očiščenih izdatkov za leto 2026 s sprejetimi zavezami v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu 2025-2028, ki ga je Svet EU potrdil jeseni 2024, so izhajale iz razlik v tolmačenju dopustnih odstopanj. Vlada je zagovarjala stališče, da je pomembno zgolj kumulativno odstopanje, Fiskalni svet pa je opozarjal tudi na vsakoletna odstopanja. Poudarjanje kumulativnega odstopanja s strani vlade po naši oceni izhaja iz močno precenjene projekcije rasti izdatkov v letu 2024. Ta namreč ni bila realizirana, kar je (ob spremljajočih opozorilih Fiskalnega sveta) zaradi umetno ustvarjenega manevrskega prostora odprlo prostor za večjo rast porabe v naslednjih letih, a se to ni takoj pokazalo v preseganju dopustnega odstopanja na kumulativni ravni.
Hkrati menimo, da je do razlike med ocenama vlade od jeseni 2025 do pomladi 2026 prišlo zaradi višje realizacije nekaterih komponent izdatkov v lanskem in prvi polovici letošnjega leta, pa tudi ukrepov, ki so bili sprejeti v obdobju med obema ocenama.
Ugotovitev nove vlade iz julija letos o kršenju fiskalne zaveze za leto 2026 sicer ni nova. Že prejšnja vlada je to namreč prikazala ob pripravi Letnega poročila o napredku v aprilu 2026. S tem je potrdila predhodna pričakovanja Fiskalnega sveta, ki je takšno ugotovitev iz lanskega oktobra ob oceni vladnega Letnega poročila o napredku aprila letos ponovil.
V oceni iz oktobra lani ste zapisali, da bo rast neto izdatkov v letih 2026 in 2027 presegala začrtane meje tudi ob izločitvi povišanih izdatkov za obrambo. Kateri izdatki nosijo preseganje?
Ocena Fiskalnega sveta iz oktobra je temeljila na rasti plač v javnem sektorju, ki še ni vključevala uvedbe zimskega regresa ob koncu lanskega leta. Poleg tega smo predpostavili razmeroma visoko rast socialnih transferjev, tudi pokojnin, ob začetku delovanja pokojninske reforme. Visoka naj bi bila tudi rast izdatkov za zdravila in boleznine, z letom 2026 pa se je skladno s spremenjeno zakonodajo povečalo tudi nadomestilo za brezposelne. Povečali naj bi se tudi izdatki za dolgotrajno oskrbo.
V isti oceni ste opozorili, da proračunski dokumenti ne zagotavljajo jasne ločitve obrambnih izdatkov, na katere se nanaša nacionalna odstopna klavzula. Objavljeni razrez te ločitve ne prinaša. Ali lahko Fiskalni svet oceni skladnost s potjo gibanja očiščenih izdatkov brez nje in kaj bi moralo ministrstvo objaviti?
Opozarjamo, da Fiskalni svet ocene skladnosti proračunskih dokumentov s fiskalnimi zavezami, katerih spoštovanje zagotavlja javnofinančno vzdržnost, pripravlja na podlagi gibanj prihodkov in izdatkov v celotnem sektorju država. Trenutno objavljeni razrez se nanaša zgolj na državni proračun, ki predstavlja okoli 40 % celotnega sektorja država.
Skladno s tem in skladno z dosedanjo prakso (npr. Osnutek proračunskega načrta iz jeseni 2025, Letno poročilo o napredku iz aprila 2026) ter zahtevami EU bo vlada jeseni ob pripravi proračunskih dokumentov pripravila tudi projekcije za sektor država (Osnutek proračunskega načrta). V njih bi morale biti projekcije obrambnih izdatkov prikazane ločeno. Le tako bo mogoče pripraviti oceno z upoštevanjem nacionalne odstopne klavzule.
Klavzula velja do leta 2028, razrez pa obrambnemu ministrstvu za to leto namenja 2.124,8 milijona evrov. Oktobra lani ste zapisali, da dokumenti ne opredeljujejo, kako bo dodatno zadolževanje za ta namen po izteku klavzule nadomeščeno z drugimi viri. Je na tem področju kaj drugače?
Če bodo obrambni izdatki trajno višji, bi morala vlada še pred zaključkom veljavnosti nacionalne odstopne klavzule oziroma najkasneje v letu 2029 zagotoviti njihovo financiranje, bodisi z višjimi prihodki bodisi s prerazporeditvijo drugih izdatkov. Postopno zagotovitev tega financiranja bi tako morali nakazati že proračunski dokumenti za naslednji leti, torej 2027 in 2028, ki jih bo vlada pripravila do konca septembra. Odstopna klavzula namreč omogoča zgolj začasno odstopanje od fiskalnih zavez za strogo omejen in določen namen, trenutno za obrambne izdatke. Ob tem poudarjamo, da višji obrambni izdatki tudi v obdobju veljavnosti nacionalne odstopne klavzule ob odsotnosti kompenzacijskih ukrepov seveda višajo javnofinančni primanjkljaj in javni dolg.
V mesečni informaciji za junij ste rast odhodkov delno pripisali odvajanju namenskih prihodkov v proračunske sklade. Vlada je resorje pozvala, naj neporabljena sredstva iz teh skladov vrnejo v proračun. Ali razpolagate z oceno zneska in ali je učinek enkraten ali strukturen?
Ministrstvo za finance gibanja in stanje sredstev proračunskih skladov redno objavlja. V letošnjem letu do konca junija so prilivi v proračunske sklade znašali okoli 0,7 mrd EUR, od tega okoli 0,3 mrd v sklad Načrta za okrevanje in odpornost. Ob koncu junija 2026 je stanje sredstev v obstoječih 11 skladih skupaj znašalo 1,8 mrd EUR, od tega največ pri Skladu za obnovo (popoplavna obnova; 0,8 mrd EUR). Poudarjamo, da so skladi namenski in da so nekateri (npr. Sklad za obnovo) časovno omejeni in financirani z namenskimi dajatvami.
V primeru vračanja neporabljenih sredstev skladov v proračun bi šlo za enkraten učinek, saj gre pri večini neporabljenih sredstev za kumulacijo iz preteklih let. Hkrati bi lahko bilo s takšnim ukrepom omejeno izpolnjevanje ciljev proračunskih skladov.
Razrez za leto 2027 določa 18.414,9 milijona evrov odhodkov, osnutek proračunskega memoranduma pa za isto leto napoveduje 16.002 milijona evrov prihodkov proračuna. Razlika znaša 2.412,9 milijona evrov. Ali je tak razmik združljiv s potjo iz Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta 2025-2028?
Za oceno skladnosti s potjo iz Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta 2025-2028 je bistvena projekcija gibanj v sektorju država. Osvežene projekcije na ravni sektorja država Ministrstvo za finance pripravi in jih predloži Fiskalnemu svetu v oceno po oddaji proračunskih dokumentov v Državni zbor.
Trenutno lahko glede na ugotovitve vlade in Fiskalnega sveta ob pripravi oziroma oceni Letnega poročila o napredku 2026 rečemo, da so se tekoča in predvidena gibanja oddaljevala od zavez srednjeročnega načrta. Na verjetno dodatno oddaljevanje pa nakazujejo tudi spremembe v proračunskem memorandumu oziroma predlogu razreza glede na sprejeti proračun za leto 2027 iz jeseni 2025. Prihodki proračuna v tej primerjavi namreč ostajajo podobni, odhodki pa naj bi bili še za okoli 300 mio EUR višji od predvidenih.
Razrez letos znižuje kohezijska evropska sredstva za 131,3 milijona evrov in jih v letu 2027 zvišuje. Finančni mejnik za kohezijsko politiko za leto 2027 znaša 541,3 milijona evrov. Ali prestavljanje dinamike črpanja povečuje tveganje, da mejnik ne bo dosežen?
Črpanje kohezijskih evropskih sredstev se nanaša na večletni finančni okvir, ki se sicer zaključi v letu 2027, a je črpanje možno vsaj še v dveh letih po njegovem zaključku. Zamiki pri porabi teh sredstev so običajni, poraba pa se praviloma koncentrira ob oziroma po koncu obdobja okvira. Ocenjujemo, da gre pri tokratnem zamiku tudi za prizadevanja po čim večjem črpanju sredstev sklada NOO, katerega veljavnost se zaključi letos, in z upoštevanjem tega za bolj enakomerno črpanje skupnih EU sredstev v tem in v naslednjih letih. Prizadevanje za bolj enakomerno porazdelitev je smiselno z vidika učinkovitejše porabe teh sredstev in tudi z vidika narodnogospodarskih učinkov tovrstne porabe.
