Varčevalci naj svoj pokojninski sklad vprašajo, koliko je izpostavljen podatkovnim centrom, svetuje ekonomist z Univerze Columbia za Lider.si

foto: Stijn Van Nieuwerburgh

Družba Anthropic je v dokumentaciji za vstop na borzo razkrila 900,9 milijarde dolarjev obveznosti, ki se večinoma nanašajo na računalniško zmogljivost in podporno infrastrukturo ter zapadajo vse do leta 2045. Čipi v podatkovnih centrih zastarajo v nekaj letih, posojila zanje pa so razpršena med banke, sklade zasebnega dolga in namenske družbe, ustanovljene samo za en posel. Stijn Van Nieuwerburgh, profesor na finančnem oddelku poslovne šole Univerze Columbia in sodirektor tamkajšnjega Centra Paula Milsteina za nepremičnine, je to mrežo financiranja popisal v raziskavi “Financing the AI Buildout” in v raziskavi “Clouds of Credit: Mapping the Financial Web Behind AI Compute”, ki je nastala v soavtorstvu. S sodelavci je pred tem pokazal, kako je manjše povpraševanje znižalo vrednost pisarniških stavb in povečalo pritisk na mestne proračune. Za Lider.si je pojasnil, kdo nosi prvo izgubo, ko velik najemnik preneha plačevati, in kje lahko varčevalec v Ljubljani začne preverjati, koliko tega tveganja je v njegovem pokojninskem skladu.

Če propade velik najemnik iz sveta umetne inteligence, kdo prvi izgubi?

Pri stavbi običajno prvi izgubi vrednost lastniški kapital najemodajalca. Ko se plačevanje najemnine ustavi, mora lastnik najti novega najemnika, morda za nižjo najemnino ali po dodatnih vlaganjih v prilagoditev objekta. Hipotekarni posojilodajalec utrpi izgubo, če tisto, kar lahko iztrži iz nepremičnine in morebitnih jamstev, ne pokrije posojila. Objekt na dobri lokaciji s težko dosegljivim priključkom na elektroenergetsko omrežje je lahko še vedno dragocen, zlasti če je primeren za več najemnikov. Oprema ima lahko drugega lastnika, drugega posojilodajalca in drugačno jamstvo. Pri financiranju opreme za Anthropic, vrednem 63 milijard dolarjev, se je družba Broadcom na primer zavezala, da bo pokrila razliko med vrednostjo, ki jo je mogoče iztržiti za strežniške omare, in 72,5 % neodplačanega zneska po najemni pogodbi. Posojilodajalci še vedno nosijo tveganje, ki ga njihove pogodbe ne pokrivajo. Z močnim dobaviteljem je posamezno posojilo lahko varnejše, vendar lahko isto poslabšanje razmer, ki sproži unovčitev jamstva, prizadene tudi dobaviteljevo prodajo in njegove druge naložbe.

Anthropicove zaveze za računalniško zmogljivost segajo do leta 2045, čipi v teh stavbah pa zastarajo v nekaj letih. Na katero od obeh časovnic posojilodajalci računajo, ko odobravajo posojila?

Na obe, vsako z drugim posojilom. Posojilodajalec, ki financira čipe, želi večino denarja dobiti nazaj, dokler so čipi še konkurenčni. Anthropic v svoji dokumentaciji razkriva petletne pogodbe z Broadcomom o najemu opreme. Posojilodajalec, ki financira opremo, presoja, ali bo družba Anthropic zmogla plačevati najemnino in koliko bi iztržil za stroje, če bi ta prenehala plačevati. Zaradi novih čipov lahko obratovanje starejših postane nerentabilno, čeprav ti še delujejo, za čipe po meri pa je kupcev lahko manj. Posojilodajalec, ki financira lokacijo, lahko gleda dlje. Stavba, električna infrastruktura in priključek na omrežje lahko služijo več generacijam opreme. Ta posojilodajalec mora vseeno vedeti, za kako dolgo je najemnina pogodbeno zagotovljena, kdo plača nadgradnje in koliko bi plačal drug najemnik, če bi prvotna pogodba prenehala veljati. Letnica 2045 označuje, kdaj zapade del vseh obveznosti, ki jih je prevzela družba Anthropic. Pri vsakem posameznem posojilu bi vprašal, kdo se je zavezal plačevati, za koliko časa in koliko bi bilo premoženje vredno, če bi plačila prenehala.

Ali obstaja za občine in elektroenergetska podjetja podobna nevarnost kot pri padcu vrednosti pisarniških nepremičnin?

Da. V raziskavi o pisarnah smo pokazali, kako je šibkejše povpraševanje znižalo vrednost pisarniških stavb in povečalo pritisk na mesta, ki so odvisna od davkov na poslovne nepremičnine. Občina, ki pri prihodnjih davčnih prihodkih računa na en velik podatkovni center, je izpostavljena podobnemu tveganju. Če se projekt zavleče, skrči ali odpade, potem ko je občina že plačala ceste ali vodovodno infrastrukturo, računi vseeno zapadejo v plačilo. Podatkovni centri lahko prinesejo znatne davčne prihodke, a po koncu gradnje običajno zaposlujejo razmeroma malo ljudi. Pri elektroenergetskih podjetjih je enakovreden primer razdelilna postaja ali daljnovod, zgrajen za odjemalca, katerega pričakovane porabe nikoli ni. Za neizkoriščeno zmogljivost lahko nato prek računov za elektriko plačajo drugi odjemalci. Eno od elektroenergetskih podjetij v Ohiu zdaj od velikih novih podatkovnih centrov zahteva minimalno plačilo za rezervirano zmogljivost, tudi če porabijo manj. Pred odobritvijo projekta ali nadgradnje omrežja bi postavil isto vprašanje: kdo bo plačal, če bo povpraševanje ostalo pod pričakovanji?

Koliko tega tveganja sega v Evropo in kako ga lahko odkrije varčevalec?

Del tega tveganja lahko izmerimo. ECB ocenjuje, da so neposredna posojila podjetjem, povezanim z umetno inteligenco, sredi leta 2026 znašala približno 1,2 % kreditnih zavez bank evrskega območja do podjetij. Ocena poleg podatkovnih centrov zajema tudi proizvajalce čipov in podjetja za programsko opremo, ne zajema pa nekaterih nepremičninskih namenskih družb in posrednega posojanja. Tudi zavarovalnice in pokojninski skladi so lahko izpostavljeni prek podjetniških obveznic, infrastrukturnih skladov in skladov zasebnega dolga ali prek običajnih globalnih delniških skladov. Njihovo skupno izpostavljenost gradnji podatkovnih centrov je iz javno dostopnih razkritij težko določiti.

Varčevalec v Ljubljani ali Zagrebu lahko začne pri letnem poročilu in seznamu naložb svojega pokojninskega sklada. Sam bi nato upravljavca vprašal, kolikšen del portfelja je izpostavljen infrastrukturi umetne inteligence, tudi prek skladov, v katere sklad vlaga, in katera podjetja so na koncu odgovorna za plačila. Portfelj lahko vsebuje več različnih vrednostnih papirjev, katerih vrednost je odvisna od iste peščice najemnikov. Tu lahko seznam naložb da nepopolno sliko.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji

Želite v Googlu videti več aktualnih novic iz lider.si?

Dodajte lider.si med svoje prednostne vire v Googlu. Tako boste naše aktualne novice pogosteje videli v iskanju Google in storitvi Google Discover.

Hitreje nas najdete v iskanju

Več naših novic v Google Discoverju
Bodite na tekočem z najnovejšim