Če bi država svoje naložbe združila v demografski sklad, bi del dividend portfelja, vrednega okoli 14 milijard evrov, dobila neposredno pokojninska blagajna, danes pa te dividende najprej pridejo v državni proračun.
Predlog zakona o Nacionalnem demografskem skladu je v medresorski obravnavi, končna vsebina zakona pa še ni oblikovana, so 3. julija sporočili z ministrstva za finance. Namen zakona je vzpostaviti pregleden sistem upravljanja državnega premoženja, njegovi donosi pa naj bi prispevali k varnejšim pokojninam in dolgoročni stabilnosti pokojninskega sistema, je zapisano v izjavi za javnost.
Knjigovodska vrednost kapitalskih naložb v upravljanju Slovenskega državnega holdinga je konec leta 2025 dosegla 14 milijard evrov, portfelj pa obsega 81 podjetij v državni lasti. Družbe v lasti in upravljanju holdinga so lani izplačale 513,1 milijona evrov dividend, od tega je država prejela 418,2 milijona evrov. Donos na kapital teh družb je dosegel 8,9 odstotka, holding pa je ustvaril 85,7 milijona evrov čistega dobička.
| Slovenski državni holding | 2025 |
| Premoženje in portfelj | |
| Knjigovodska vrednost naložb v upravljanju | 14,0 mrd EUR |
| Število podjetij v portfelju | 81 |
| Donosi in rezultat | |
| Izplačane dividende družb | 513,1 mio EUR |
| Od tega prejela država | 418,2 mio EUR |
| Donos na kapital | 8,9 % |
| Čisti dobiček holdinga | 85,7 mio EUR |
| Lider.si | Vir: SDH | |
Prihodki in odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so za leto 2026 uravnoteženi pri 8,99 milijarde evrov, prispevki za socialno varnost pa dosegajo 7,11 milijarde evrov. Razliko pokriva državni proračun, iz katerega bo zavod letos prejel približno 1,84 milijarde evrov. Ta znesek predstavlja skoraj petino vseh prihodkov in je za skoraj 19 odstotkov višji kot leto prej.
Dividende, ki jih prejme država, so že danes prihodek državnega proračuna, iz katerega se financira tudi transfer v pokojninsko blagajno. Z ustanovitvijo sklada bi se isti tok le preusmeril, brez novih virov financiranja pa bi skupni obseg sredstev za pokojnine ostal enak.
Fiskalni svet je v junijski oceni koalicijske pogodbe demografski sklad uvrstil med ukrepe, pri katerih smeri javnofinančnega vpliva ni bilo mogoče določiti. Neodvisni državni organ opozarja, da lani sprejeta pokojninska reforma dolgoročne vzdržnosti sistemov socialne zaščite ne zagotavlja, in ocenjuje, da bi se ob polni uvedbi ukrepov iz koalicijske pogodbe brez kompenzacijskih ukrepov javne finance strukturno poslabšale.
Podoben predlog je v državnem zboru nazadnje obstal julija 2021, ko je koalicija glasovanje v tretji obravnavi preložila na jesen, do sprejetja zakona pa ni prišlo.
