Vlagatelji so v torek prodajali čipe in kupovali Coca-Colo, nafta jim je do jutra pokvarila račun

Cena severnomorske nafte brent je v torek padla za 4,8 odstotka na 84,09 dolarja za sod, danes ob 6.12 po srednjeevropskem času pa je stala 87,60 dolarja. Med obema številkama je ameriško poveljstvo Centcom sporočilo, da je Islamska revolucionarna garda ob 17.45 po vzhodnoameriškem času izstrelila več balističnih raket proti ameriškim silam na Bližnjem vzhodu in da so bile vse prestrežene. Napad se je zgodil uro in petinštirideset minut po zaprtju newyorške borze.

Nicholas Brooks, vodja gospodarskih in naložbenih raziskav pri londonskem upravljavcu premoženja ICG, je za Reuters ocenil, da so temelji gospodarstev trdni in da rast dobičkov v ZDA in Evropi presega pričakovanja. Okolje za delnice po njegovi oceni ostaja ugodno, dokler centralne banke zaradi dražje energije obrestnih mer ne dvignejo močneje. Televizija CNBC je torkovo sejo na Wall Streetu opisala kot obrat iz polprevodnikov v druge dele trga. Dow Jones je pridobil 537,24 točke ali 1,03 odstotka in zaprl pri 52.747,32 točke, S&P 500 je pridobil 0,21 odstotka, Nasdaq Composite pa je izgubil 0,22 odstotka in končal pri 24.876,91 točke. Delnice družbe Sherwin-Williams so po boljših četrtletnih rezultatih pridobile 8,45 odstotka, delnice Coca-Cole po preseženih pričakovanjih in zvišani letni napovedi 5,19 odstotka, delnice družbe IBM pa 5,16 odstotka. Sklad VanEck Semiconductor ETF je izgubil več kot tri odstotke in padel četrti trgovalni dan zapored, delnice družb Micron Technology in Advanced Micro Devices pa so se pocenile za več kot osem odstotkov. Tehnološki sektorski sklad XLK je po podatkih CNBC zdrsnil na najnižjo raven po 7. maju, sklada za zdravstvo in finance pa sta dosegla rekordni vrednosti. Družba Apple je med sejo prvič dosegla tržno vrednost pet bilijonov dolarjev, dan po tem, ko je prehitela Nvidio in postala najvrednejša borzna družba na svetu.

Indeks STOXX Europe 600 je v torek pridobil 0,35 odstotka in zaprl pri 646,90 točke, kar je bil tretji zaporedni dan rasti. Rast so po zvišani letni napovedi prodaje vodile delnice družbe Unilever z 8,5 odstotka. Energetski sektor je bil z izgubo 1,1 odstotka najslabši v Evropi. Delnice britanske banke Barclays so kljub 17-odstotni rasti polletnega dobička izgubile 5,6 odstotka, delnice italijanskega Saipema pa 7,6 odstotka, potem ko je družba zaradi stroškov bližnjevzhodne krize znižala pričakovanja glede osnovnega dobička v letu 2026. Delnice družbe ASML so izgubile 2,9 odstotka.

Južnokorejski Kospi je v torek padel za 10,84 odstotka na 6.023,66 točke in sprožil osmo prekinitev trgovanja na tamkajšnji borzi v letošnjem letu. Družbi Samsung Electronics in SK Hynix skupaj predstavljata skoraj polovico indeksa. Njuni delnici sta se pocenili za 13,4 oziroma 14,7 odstotka. Za Samsung je bil to najhujši dnevni padec v skoraj dveh desetletjih, poroča Reuters. Kosdaq je padel za 7,72 odstotka, japonski Nikkei 225 za 3,95 odstotka, kitajski CSI 300 pa za 2,83 odstotka. Portal The Information je v ponedeljek zapisal, da je Kitajska začela izdelovati lastne imerzijske litografske stroje za globoko ultravijolično svetlobo. Proizvodnjo teh strojev desetletja obvladuje nizozemska družba ASML. Kitajski proizvajalec pomnilnikov CXMT je v ponedeljek debitiral na šanghajskem trgu STAR z več kot 400-odstotno rastjo tečaja. Agenciji Reuters in Bloomberg sta poročali, da Nvidia preučuje jamstvo za financiranje podatkovnega središča OpenAI v Ohiu v vrednosti do 250 milijard dolarjev, družba OpenAI pa naj bi pri Nvidii kupila za do 350 milijard dolarjev čipov. „Poročanje o kitajskih litografskih strojih je znova prebudilo strah pred pospešeno širitvijo zmogljivosti,“ je za Reuters povedal Han Ji-young, analitik pri družbi Kiwoom Securities.

„Napredek kitajskih zmogljivosti za izdelavo čipov je najverjetneje prestrašil trg,“ je za Associated Press povedal Jing Jie Yu, analitik delniških trgov pri Morningstarju. Razprodaja je po njegovi presoji pretiran prvi odziv, ki prevladujočega položaja vodilnih svetovnih proizvajalcev bistveno ne ogroža. Owen Lamont, višji podpredsednik pri Acadian Asset Management, je za CNBC opozoril, da ostri obrati tečaja SK Hynixa kažejo na negotovost glede naložbenega cikla umetne inteligence in da vlagatelji še vedno slabo vidijo, kako bo ta tehnologija vplivala na gospodarstvo.

Brent se je v treh sejah pocenil za približno 16 odstotkov, kar je po podatkih Bloomberga najstrmejši trodnevni padec po aprilu 2020. Ameriška sorta WTI je v torek po podatkih CNBC izgubila okoli štiri odstotke in dosegla poravnalno ceno 79,26 dolarja. Iranski zunanji minister Abas Aragči je o varnosti Hormuške ožine opravil ločena pogovora s savdskim in omanskim kolegom, Oman pa je predlagal skupni regionalni mehanizem za upravljanje prehoda. Analitiki banke Goldman Sachs so v torkovi analizi zapisali, da bi se brent do konca leta umiril pri 80 dolarjih za sod, če bi se ožina v zadnjem četrtletju v celoti odprla. Napadi na savdsko naftno infrastrukturo in motnje v Rdečem morju po njihovi oceni ostajajo vir tveganja navzgor.

Ameriška in savdska letala so po prestreženem raketnem napadu napadla logistična oporišča in skladišča orožja v vzhodnem Iraku. Poveljstvo Centcom je udar opisalo kot odziv na več kot trideset dronskih napadov na ameriške sile in savdsko energetsko infrastrukturo v zadnjih 72 urah. Savdsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je prestreglo in uničilo več dronov, izstreljenih iz Iraka proti naftnim objektom na vzhodu kraljevine. Reuters je povzel izjavo iranskega namestnika zunanjega ministra Kazema Garibabadija za iranske državne medije, da je Teheran zavrnil omanski predlog o enakomerni delitvi plovnih poti med državama in da bo ožina ostala zaprta, če Oman zavrne iranski protipredlog o plovbi skozi iranske vode. Brent je davi pridobival 4,18 odstotka, ameriška sorta WTI pa je pri 82,55 dolarja pridobivala 4,15 odstotka. Ameriški naftni inštitut je poročal o padcu zalog surove nafte za 3,3 milijona sodov v preteklem tednu.

Zlato je v torek padlo za 1,1 odstotka na 4.032,42 dolarja za unčo, srebro za 2,2 odstotka na 57,10 dolarja, dolar pa je ostal blizu najvišje ravni v enem mesecu. „Visoke cene energije ostajajo inflacijska skrb za člane Feda,“ je za Reuters povedal David Meger, direktor trgovanja s kovinami pri High Ridge Futures.

Fed objavi odločitev danes ob 20. uri po srednjeevropskem času, novinarska konferenca pa sledi pol ure pozneje. Ekonomisti, ki jih je anketirala družba FactSet, pričakujejo, da bo ciljno območje obrestne mere ostalo pri 3,5 do 3,75 odstotka. Zasedanje bi bilo peto zapored brez spremembe. Terminski trgi so po podatkih LSEG do konca leta vračunali en dvig za 25 bazičnih točk, verjetnost drugega dviga pa je bila v torek približno 70-odstotna. Orodje CME FedWatch je isti dan kazalo okoli 36-odstotno verjetnost dviga že danes. Predsednik Feda Kevin Warsh je opustil prakso vnaprejšnjega napovedovanja poti obrestnih mer. Chris Zaccarelli, glavni naložbeni direktor pri Northlight Asset Management, je za Morningstar ocenil, da je Warsh prišel z jastrebjo retoriko. Warsh je ta mesec v ameriškem kongresu dejal, da člani odbora nimajo strpnosti do vztrajno povišane inflacije.