Vročina bo inflaciji vsako leto dodala do 1,2 odstotne točke, izračunala ECB

Julijski vročinski val je po predhodnih ocenah francoskega kmetijskega ministrstva, ki jih povzema Bloomberg, uničil do 30 odstotkov pridelka koruze v Franciji, približno polovico korenja in 60 odstotkov hmelja. Kmetijsko združenje Cia-Agricoltori Italiani letošnjo škodo za italijansko kmetijstvo ocenjuje na več kot 1,5 milijarde evrov, med drugim zaradi do 20 odstotkov manjše prireje mleka. Terminske cene koruze na pariški borzi Euronext so med vročinskim valom zrasle z okoli 210 na 221 evrov za tono, septembrska terminska pogodba za mlinsko pšenico pa z 201 na 206 evrov za tono. Evropska centralna banka učinke takšnih poletij že meri v odstotnih točkah inflacije.

Član Izvršilnega odbora ECB Philip Lane je v predavanju na konferenci o podnebju in denarni politiki v Frankfurtu 5. maja dejal, da »globalno segrevanje ni več oddaljena grožnja«. Po izračunih ECB, ki jih je tam predstavil, je vročinski val poleti 2025 cene nepredelane hrane v evrskem območju v dvanajstih mesecih dvignil za 0,4 do 0,7 odstotne točke. Evropska podnebna služba Copernicus je potrdila, da so bila leta 2023, 2024 in 2025 tri najtoplejša leta v zgodovini meritev.

Raziskavo o dolgoročnih učinkih so ekonomistke ECB Friderike Kuik, Eliza Lis in Christiane Nickel s klimatologom Maximilianom Kotzem s Potsdamskega inštituta objavile v reviji Communications Earth & Environment. Na podlagi mesečnih podatkov o cenah iz 121 držav med letoma 1996 in 2021 so izračunali, da bo segrevanje v podnebnih razmerah, projiciranih za leto 2035, svetovni inflaciji vsako leto dodalo od 0,32 do 1,18 odstotne točke, inflaciji hrane pa od 0,92 do 3,23 odstotne točke. Ekstremno poletje v podnebju šestdesetih let tega stoletja bi po oceni, ki jo je Lane navedel v Frankfurtu, evropske cene hrane dvignilo za okoli 1,8 odstotne točke.

V Sloveniji je hrana ta hip najmirnejši del inflacije. Hrana in brezalkoholne pijače so se junija po podatkih SURS na letni ravni podražile le za 0,3 odstotka, najmanj med vsemi skupinami v košarici. Celotna inflacija je junija znašala 3,6 odstotka, poganjajo pa jo energenti in storitve. Slovenija je lani po podatkih SURS z domačo pridelavo pokrila 21 odstotkov potreb po sadju, 32 odstotkov potreb po zelenjavi in 34 odstotkov potreb po krompirju. Draginjo s pregretih polj Francije, Italije in Španije uvozi skupaj s hrano.

Svoj del bo pribitku dodala evropska podnebna politika. Uvedba sistema trgovanja z emisijami za promet in ogrevanje stavb ETS2 leta 2028 bo po decembrskih projekcijah Evrosistema ob ceni 46 evrov za tono ogljikovega dioksida inflacijo v evrskem območju tisto leto zvišala za okoli 0,2 odstotne točke. ECB obrestne mere trenutno dviguje zaradi energetskega šoka bližnjevzhodne vojne; junija je depozitno mero zvišala na 2,25 odstotka, za letos pa napoveduje povprečno 3,0-odstotno inflacijo v evrskem območju. Energetski šok bo sčasoma izzvenel, podnebni pribitek pa se bo po navedenih raziskavah z nadaljnjim segrevanjem povečeval. Na izpad pridelka centralna banka z obrestnimi merami nima vpliva.

Lane je v istem predavanju opozoril, da skupni učinek podnebnih sprememb na inflacijo ni enoznačen; višje zimske in spomladanske temperature znižujejo povpraševanje po energiji za ogrevanje in delujejo na cene energentov v nasprotno smer. Avtorji raziskave izrecno predpostavljajo, da se kmetijstvo ne bo prilagodilo v zgodovinsko primerljivem obsegu; namakanje, odpornejše sorte in selitev pridelave lahko učinek občutno zmanjšajo. Podatki ECB kažejo tudi, da so se v državah z višjim deležem obnovljivih virov in jedrske energije cene električne energije na letošnji šok odzvale precej mileje.

Svet ECB se znova sestane 24. julija.