Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu je od ponedeljka v javni obravnavi, finančni minister Andrej Šircelj pa je ob predstavitvi na novinarski konferenci napovedal, da bo Slovenija do leta 2050 za pokojnine vsako leto potrebovala za dve milijardi evrov več kot danes.
Decembra 2025 je pokojnino prejemalo 656.583 ljudi, prispevke zanje pa je plačevalo približno poldrugi zaposleni na vsakega upokojenca. Razmerje 1,53 zaposlenega na enega upokojenca se vsako leto niža in stoji v jedru napovedanega manjka.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je lansko leto sklenil z izravnanimi prihodki in odhodki pri 8,37 milijarde evrov, za letos načrtuje izravnavo pri 8,99 milijarde. Za pokojnine je namenjenih skoraj 7,7 milijarde evrov, prispevki zavarovancev pokrijejo 7,1 milijarde, razliko dobrih 944 milijonov evrov pa vsako leto dodaja državni proračun.
Število upokojencev raste s staranjem prebivalstva. Po projekciji Eurostata EUROPOP2023 se bo delež prebivalcev, starejših od 65 let, do sredine stoletja zvišal z današnje petine na skoraj tretjino. Evropska komisija v poročilu o staranju iz leta 2024 ocenjuje, da se bo razmerje med zavarovanci in upokojenci v dveh desetletjih približalo ena proti ena, javni izdatki za pokojnine pa naj bi se z 9,8 odstotka bruto domačega proizvoda leta 2022 zvišali na 13,7 odstotka do leta 2070.
| Postavka | Znesek |
| Pokojninska blagajna danes | |
| Odhodki za pokojnine (2026) | 7,7 milijarde EUR |
| Prispevki zavarovancev | 7,1 milijarde EUR |
| Doplačilo državnega proračuna | 944 milijonov EUR |
| Razmerje zaposleni na upokojenca | 1,53 |
| Napoved in odziv | |
| Letni manjko za pokojnine do 2050 | 2 milijardi EUR |
| Uvodna vrednost demografskega sklada | 16,8 milijarde EUR |
| Letni prispevek sklada v blagajno (ocena) | 167 milijonov EUR |
| Ocena letnega prispevka sklada je 40 odstotkov lanskih dividend Slovenskega državnega holdinga. | |
| Lider.si | Vir: ZPIZ, Ministrstvo za finance, SDH | |
Vlada računa, da bo del tega manjka dolgoročno pokril demografski sklad. Ministrstvo za finance je uvodno vrednost sklada, v katerega bi zbrali državno premoženje, ocenilo na 16,8 milijarde evrov. Sklad bi vsako leto v pokojninsko blagajno vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb.
Slovenski državni holding, ki bo jedro sklada, je lani iz dividend v državni proračun nakazal približno 418 milijonov evrov. Štirideset odstotkov tega zneska pomeni okoli 167 milijonov evrov na leto, kar je približno dvanajstina razlike, ki jo za leto 2050 napoveduje ministrstvo.
Pripombe na predlog zakona je prek portala eDemokracija mogoče oddati do 21. julija.
