Wall Street praznuje rekorde, Američani ne morejo napolniti rezervoarja: bencin pri 4,55 dolarja, pesimizem rekorden od leta 1952

Ameriški tehnološki indeks Nasdaq Composite je v petek zaključil pri 26.247 točkah, 1,71 odstotka višje kot dan prej. S&P 500 je dosegel 7.399 točk (+0,84 odstotka). Za oba indeksa je bil to šesti zaporedni teden rasti. Istega dne je indeks razpoloženja potrošnikov Univerze v Michiganu padel na 48,2 točke. Nižje ni bil nikoli, odkar ga merijo, torej od leta 1952. Tretjina anketiranih je kot glavni razlog navedla cene goriva, ki so se od začetka iranske krize dvignile za več kot 1,50 dolarja na galon in se bližajo petim dolarjem. V Kaliforniji že presegajo šest.

Po podatkih Federal Reserve zgornjih 10 odstotkov ameriških gospodinjstev drži 87 odstotkov vseh posamično lastniških delnic. S&P 500 pri 7.400 točkah spodnja polovica prebivalstva ne občuti. Galon bencina pri 4,55 dolarja občuti vsak dan.

Ameriško gospodarstvo je v aprilu ustvarilo 115.000 novih delovnih mest, skoraj dvakrat toliko kot so pričakovali (65.000). Brezposelnost je ostala pri 4,3 odstotka. Več kot 80 odstotkov podjetij iz S&P 500 je preseglo četrtletne napovedi dobičkov, po podatkih LSEG najhitrejša rast v štirih letih. Delnice proizvajalcev čipov za umetno inteligenco rastejo že ves teden. Micron Technology je v petek pridobil 16 odstotkov, Intel 14 po poročilih o predhodnem dogovoru z Applom za proizvodnjo čipov, AMD pa 11 odstotkov. Polprevodniški indeks PHLX je letos v plusu za 60 odstotkov.

Chris Zaccarelli, direktor naložb pri Northlight Asset Management, je za TheStreet povedal, da je gospodarstvo v bistveno boljšem stanju, kot trdijo pesimisti, in da kljub višjim cenam nafte, vztrajni inflaciji in višjim obrestnim meram trg dela zaposluje, BDP raste in dobički se širijo.

Direktorica ankete Joanne Hsu je pojasnila, da pesimizem ni omejen na eno skupino, ampak sega čez vse dohodkovne razrede, starostne skupine in politične tabore. Enoletna inflacijska pričakovanja so padla z aprilskih 4,7 na 4,5 odstotka, a ostajajo visoko nad razponom 2,3 do 3 odstotkov izpred pandemije.

Panevropski Stoxx 600 je v petek izgubil 0,8 odstotka. Frankfurtski DAX je zdrsnil za skoraj odstotek, pariški CAC 40 za 1,1 odstotka, londonski FTSE 100 pa za 0,15 odstotka. Donald Trump je v četrtkovi objavi na Truth Social zagrozil Evropski uniji z bistveno višjimi carinami, če blok do 4. julija ne zniža tarif na ameriško blago na ničlo. Isti večer so ameriške sile v Hormuški ožini prestrezle iranski napad na tri rušilce in odgovorile z raketiranjem iranskih vojaških ciljev.

Rheinmetall je v petek padel za 9,2 odstotka in pristal na dnu Stoxx 600. IAG, matična družba British Airways, je izgubil več kot pet odstotkov po znižanju napovedi letnega dobička zaradi stroškov letalskega goriva. Commerzbank je padel za 3,9 odstotka. Kljub petkovemu padcu pa je Stoxx 600 teden zaključil 1,5 odstotka višje, ker je sredina tedna prinesla kratek val optimizma o mirovnem dogovoru med ZDA in Iranom.

Nafta Brent je petek zaključila pri 101,73 dolarja za sod (+1,66 odstotka). WTI je bil pri 95,46 dolarja. V celotnem tednu se je Brent pocenila za približno sedem odstotkov, ker so trgi upoštevali možnost mirovnega dogovora, a v petek je del padca izničil nov spopad v ožini. IEA ocenjuje, da konflikt odstranjuje okoli 14 milijonov sodov dnevne ponudbe. Paul Sankey, predsednik Sankey Research, je za Bloomberg povedal, da so prihodnji meseci zagotovljeno slabi, tudi če se ožina odpre danes, ker so tankerji na napačnih lokacijah, predvojne pošiljke iz Perzijskega zaliva pa šele zdaj dosegajo cilje. Analitiki pri JPMorgan ocenjujejo, da bodo komercialne zaloge v državah OECD dosegle operativni minimum med 9. in 30. majem. Po tej točki dvigi cen po njihovi oceni postanejo eksponentni. Unča zlata je v petek stala 4.724 dolarjev.

Iran naj bi v prihodnjih dneh prek Pakistana odgovoril na 14-točkovni memorandum, ki predvideva moratorij na bogatenje urana, postopno odpravljanje sankcij in ponovno odprtje Hormuške ožine. 20. maja pa objavi četrtletne rezultate Nvidia, ki bodo pokazali, ali povpraševanje po čipih za umetno inteligenco raste dovolj hitro, da upraviči vrednotenja, ki jih polprevodniški sektor zdaj nosi.

Frankfurt in London si ne moreta privoščiti tega, kar si Wall Street očitno lahko: ignorirati Hormuz in kupovati čipe. Trumpova carinska grožnja velja do 4. julija. Norveška centralna banka je ta teden kot prva med velikimi dvignila obrestno mero na 4,25 odstotka. Stroški energije rastejo vsak teden. Evropski vlagatelji imajo od petkovih rekordov na Nasdaqu malo koristi.