Wall Street se je dan po dvigu obresti okrepil, donosnost obveznic pod petimi odstotki

Ameriške delnice in državne obveznice so se v četrtek, dan po prvem dvigu obrestne mere ameriške centralne banke po juliju 2023, podražile skupaj, donosnost desetletne obveznice pa je padla za več kot sedem bazičnih točk na 4,93 odstotka. Indeks S&P 500 je pridobil 1,14 odstotka, tehnološki Nasdaq Composite 1,69 odstotka, Dow Jones Industrial Average pa 316 točk oziroma 0,61 odstotka. Donosnost desetletne obveznice je po podatkih agencije Bloomberg prekinila niz osmih zaporednih dni rasti, v torek pa je s 5,04 odstotka dosegla najvišjo raven po letu 2007.

Po podatkih televizije CNBC se je donosnost dvoletne obveznice, ki je najbolj občutljiva za odločitve Feda, znižala za več kot pet bazičnih točk na 4,67 odstotka, donosnost tridesetletne obveznice pa za več kot šest bazičnih točk na 5,28 odstotka. Dvig obrestne mere za 25 bazičnih točk so trgi po poročanju iste televizije večinoma pričakovali. „Upanje, da bo Fed obrnil hudo razprodajo na trgu obveznic, je veliko”, je v sredo pred odločitvijo za agencijo Reuters dejal strateg za obrestne mere pri banki Commerzbank Hauke Siemssen.

Podpredsednik družbe Evercore ISI Krishna Guha je po poročanju televizij NBC in CNBC v analizi zapisal, da je bil nastop predsednika Feda Kevina Warsha na sredini novinarski konferenci skladen, samozavesten in dosledno jastrebji, ne da bi deloval pretirano. Strogo sporočilo o inflaciji je Warsh po Guhovi oceni uravnotežil z optimističnim pogledom na gospodarsko rast. Ekonomist nizozemske banke ABN AMRO Rogier Quaedvlieg je po poročanju televizije NBC v četrtkovem jutranjem poročilu ocenil, da je Fed ohranil verodostojnost, ker je uresničil predhodne napovedi o dvigu.

Rast so vodile delnice proizvajalcev čipov. Delnica družbe Intel se je podražila za 7,67 odstotka, delnica družbe AMD za 6,36 odstotka, delnica družbe Micron Technology pa za 5,50 odstotka. Izvršni direktor družbe Intel Lip-Bu Tan je po poročanju portala Motley Fool na tehnološki konferenci dejal, da družba pokrije približno polovico povpraševanja po procesorjih.

Na evropskih borzah je Euro STOXX 50 v četrtek pridobil 0,9 odstotka in končal pri 6.323 točkah, vseevropski STOXX Europe 600 prav tako 0,9 odstotka, pri 643 točkah, frankfurtski DAX pa 0,70 odstotka, pri 25.717 točkah. Delnica družbe Siemens Energy se je podražila za 3,41 odstotka, delnica banke Banco Santander pa za 2,06 odstotka. Banka Anglije je ključno obrestno mero ohranila pri 3,75 odstotka, trije člani odbora za denarno politiko pa so glasovali za dvig za 25 bazičnih točk. Guverner Andrew Bailey je v izjavi ob odločitvi, ki jo navaja Yahoo Finance, zapisal, da bo nestanovitnost cen energije, dlje ko bo trajala, močneje vplivala na inflacijo in povečala verjetnost dviga obrestne mere.

Nafta Brent je četrtek končala za 1,01 dolarja nižje pri 104,82 dolarja za sod, danes ob 6.54 po srednjeevropskem času pa je kotirala pri 103,55 dolarja, za 1,22 odstotka nižje. Analitiki banke JPMorgan Chase, med njimi Natasha Kaneva, so po poročanju agencije Bloomberg v četrtkovem poročilu zapisali, da je trajanje vojne z Iranom in motenj v pretoku energentov vse težje napovedati. Zlato je bilo zjutraj pri 4.361,14 dolarja za unčo, za 0,45 odstotka višje.

Matthew Miskin, sovodja naložbene strategije pri družbi Manulife John Hancock Investments, je za agencijo Reuters dejal, da je zasedanje povečalo zaupanje trga v neodvisnost Feda, da pa je Fed „morda deloval nekoliko preveč jastrebje”. Terminske pogodbe, ki jih spremlja orodje CME FedWatch, so v četrtek kazale 50,9-odstotno verjetnost dviga obrestne mere na oktobrskem zasedanju Feda in 49,1-odstotno verjetnost, da bo obrestna mera ostala nespremenjena.