Skoraj polovica vsega denarja, ki ga gospodinjstva v Evropski uniji porabijo, gre za hrano, stanovanje (in energijo) in prevoz. Te tri kategorije so januarja predstavljale 46 odstotkov vseh izdatkov gospodinjstev, kažejo podatki Eurostata.
Gre za osnovne življenjske potrebe, ki so se v zadnjih letih tudi najbolj podražile, kar pojasnjuje, zakaj draginjo tako močno občutimo prav pri vsakdanjih stroških.
V Sloveniji je slika podobna, a z eno razliko. Največji zalogaj družinskega proračuna pri nas ni hrana, temveč prevoz, za katerega povprečno gospodinjstvo nameni okoli 21 odstotkov vseh izdatkov. Sledita stanovanjski stroški, torej najemnina ali kredit skupaj z energijo, ki pobereta približno 14 odstotkov, ter hrana in brezalkoholne pijače z okoli 14 do 15 odstotki.
Slovenci torej največ trošimo za mobilnost, streho nad glavo in prehrano, kar so tri kategorije, ki jim je težko ubežati.
| ZA KAJ SLOVENSKA GOSPODINJSTVA PORABIJO NAJVEČ | |
|---|---|
| Kategorija | Delež izdatkov |
| Prevoz | okoli 21 % |
| Stanovanjski stroški (z energijo) | okoli 14 % |
| Hrana in brezalkoholne pijače | okoli 14–15 % |
| Hrana pri najrevnejših gospodinjstvih | 22 % |
| Hrana pri najpremožnejših gospodinjstvih | 12 % |
Vir: SURS, Poraba v gospodinjstvih (anketa o porabi). Za primerjavo: v EU tri največje kategorije (hrana, stanovanje, prevoz) skupaj predstavljajo 46 % izdatkov (Eurostat, januar 2026).
Revnejši za hrano namenijo skoraj dvakrat več
Povprečje spet skriva razliko med gospodinjstvi. Za hrano gospodinjstva z najnižjimi dohodki namenijo kar 22 odstotkov vseh izdatkov, tista z najvišjimi pa le 12 odstotkov. To je znan pojav, ki ga ekonomisti imenujejo Engelov zakon.
Bolj kot je gospodinjstvo revno, večji del proračuna mu poje hrana, saj gre za nujen strošek, ki se mu ni mogoče odpovedati. Prav zato podražitve hrane najbolj prizadenejo tiste z najnižjimi dohodki, medtem ko premožnejši večji del denarja namenijo za prevoz, počitnice in storitve.
To se ujema tudi z gibanjem v Uniji. Med lanskim in letošnjim januarjem se je v EU najbolj povečal delež izdatkov za rekreacijo, šport in kulturo ter za restavracije in nastanitve, torej za stvari, ki niso nujne in si jih privoščijo predvsem premožnejši.
Nasprotno se je znižal delež izdatkov za prevoz, deloma zaradi cenejših goriv v nekaterih obdobjih. Ker so tri največje kategorije hkrati tudi tiste, ki jih inflacija najbolj tepe, se draginja v družinskih proračunih pozna bolj, kot morda kaže sama stopnja inflacije.
