Podjetja po svetu si od umetne inteligence obetajo veliko in jo že množično preizkušajo, le malokatero pa jo zna razširiti z enega oddelka na celotno poslovanje. Po novi študiji svetovalne družbe BearingPoint je bilo pri svojih načrtih za uvajanje umetne inteligence na dobri poti le 13 odstotkov podjetij. Večina drugih ostaja ujeta v fazi pilotnih projektov, čeprav ti pogosto prinašajo oprijemljive rezultate.
Razkorak med obljubo in izvedbo je presenetljivo velik. Skoraj tri četrtine anketiranih podjetij je poročalo o pozitivnih finančnih učinkih umetne inteligence, a manj kot tretjina jih je uspela preseči testno fazo in tehnologijo dejansko vpeljati v vsakdanje delo. “Umetna inteligenca je prestopila pomemben prag,” je ocenil strokovnjak BearingPointa Frederic Gigant in dodal, da sta dokazovanje vrednosti in njena razširitev dve povsem različni stvari.
Glavne ovire niso tehnološke, temveč pravne in organizacijske. Približno 40 odstotkov vprašanih je kot glavno oviro pri širitvi umetne inteligence navedlo zakonske omejitve, 34 odstotkov pa težave pri povezovanju nove tehnologije s starimi informacijskimi sistemi. Prav zastarela programska oprema in regulativa se tako izkazujeta za večji zavori kot sama zmogljivost orodij.
Tam, kjer umetna inteligenca zaživi, se najprej pozna pri stroških, ne pri prihodkih. Približno 24 odstotkov podjetij je poročalo o prihrankih, ki jih je prinesla umetna inteligenca, in sicer vsaj desetodstotnih, medtem ko je tako visoko rast prihodkov zaradi nje zabeležilo le štiri odstotke podjetij.
Umetna inteligenca torej zaenkrat predvsem znižuje stroške in povečuje učinkovitost, šele nato odpira nove vire zaslužka. Zgovoren je tudi podatek, da skoraj dve tretjini podjetij ocenjujeta, da imata vsaj deset odstotkov več zaposlenih, kot bi jih ob polni uporabi tehnologije potrebovali, kar nakazuje pritisk na delovna mesta v prihodnjih letih.
Študija potrjuje tudi, da Evropa pri uvajanju zaostaja. Pri celoviti uporabi umetne inteligence vodita Kitajska in Združene države, kjer je tehnologijo v celoti vpeljalo 20 oziroma 18 odstotkov podjetij, medtem ko je v Nemčiji takšnih le osem odstotkov.
Napredek je kljub temu viden, saj se je delež podjetij, ki imajo umetno inteligenco globoko vgrajeno v poslovanje, letos povečal na 11 odstotkov, leto prej pa je znašal sedem odstotkov. Sama uvedba orodij torej ne zadošča, konkurenčno prednost prinese šele razširitev po celotnem podjetju.
