ZDA prvič napadle trgovsko ladjo v Hormuški ožini, nafta poskočila za 6 odstotkov

Ameriške sile so v nedeljo napadle in zasegle iransko tovorno ladjo Touska v Omanskem zalivu, potem ko ta po šestih urah opozoril ni ustavila. Kot poroča ABC News, je rušilec USS Spruance streljal na strojnico ladje, nato so jo zasegli marinci. Prvič od začetka blokade so ZDA napadle trgovsko plovilo. Iran je dejanje označil za “oboroženo piratstvo” in zagrozil s povračilnimi ukrepi, iranska tiskovna agencija IRNA pa je sporočila, da “ni jasnih obetov” za nadaljevanje pogajanj z Washingtonom. Premirje, ki ga je Trump sklenil 7. aprila, poteče v sredo.

Nafta Brent je v nedeljo poskočila na 95,42 dolarja za sod, 5,6 odstotka več kot dan prej. Samo v petek je bila pri 90 dolarjih, najnižje v petih tednih, ko je iranski zunanji minister Abbas Araghchi razglasil Hormuško ožino za “popolnoma odprto.” Trgi so verjeli. Brent je v nekaj urah izgubil 10 odstotkov, WTI 11,5 odstotka, S&P 500 je dosegel rekordno raven, Dow Jones je prvič presegel 50.000 točk.

Veselje je trajalo manj kot 24 ur. V soboto je iranski parlament sporočil, da ožina ne bo odprta, dokler ZDA ne dvignejo blokade iranskih pristanišč. Iranska Revolucionarna garda je opozorila, da bo vsaka ladja, ki prečka ožino brez dovoljenja, obravnavana kot sovražnik. Istega dne je streljala na indijske, francoske in britanske ladje. Po podatkih družbe Kpler, ki spremlja pomorski promet, v petek prek ožine ni izplul niti en naftni tanker, čeprav je bila uradno odprta.

Trump je v nedeljo za Fox News povedal, da bo uničil “vsako elektrarno in vsak most v Iranu,” če Teheran ne sprejme dogovora. Po poročanju NBC News so podpredsednik JD Vance, posebni odposlanec Steve Witkoff in Trumpov zet Jared Kushner v ponedeljek odpotovali v Islamabad na drugo rundo pogajanj. Prva je propadla. Če premirja v sredo ne podaljšajo, je Trump napovedal, da “bomo na žalost spet morali začeti metati bombe.”

Evropski plin TTF je ob koncu tedna padel na okrog 41 evrov za megavatno uro, 24 odstotkov manj kot pred mesecem, ko je dosegel skoraj 62 evrov. Azijske države, zlasti Kitajska, so zmanjšale uvoz utekočinjenega plina, kar zmanjšuje konkurenco za evropske kupce. A največji katarski obrat LNG se ne bo povsem vrnil v obratovanje do avgusta, tudi če ponovni zagon začnejo maja. Zlato se giblje pri 5.100 dolarjev za unčo, skoraj 50 odstotkov več kot pred letom dni.

V vsem tem kaosu se je oglasil Vitol, največji neodvisni naftni trgovec na svetu, ki ga večina ljudi nikoli ni slišala. Švicarsko-nizozemska družba, ki dnevno prepelje 7,3 milijona sodov nafte, toliko kot porabi celotna Japonska, je bankam sporočila, da je v prvem četrtletju 2026 ustvarila okrog 2 milijardi dolarjev dobička. Kot poroča Bloomberg, pa je ta številka nastala kljub enemu najtežjih začetkov leta v zgodovini družbe. Po poročanju Wall Street Journala so Vitolovi londonski trgovci za derivate na začetku vojne stavili, da bodo cene dizelskega goriva zrasle bolj kot cene letalskega goriva in da bo dubajska nafta padla glede na brent. Vojna je obrnila oboje. Letalsko gorivo je v prvem tednu konflikta v Singapurju poskočilo za 70 odstotkov, napačne stave pa so Vitolu prinesle stotine milijonov dolarjev izgub.

Fizično je bilo še huje. Po poročanju Financial Timesa sta bila dva tankerja z Vitolovo nafto 11. marca zažgana z iranskimi brezpilotnimi plovili pri iraških pristaniščih v Basri. En član posadke je umrl. Vitol je moral evakuirati zaposlene iz Bahrajna in upravljati motnje v izvoznem terminalu Fujairah v Združenih arabskih emiratih, ki ga Iran večkrat napada. Družba zdaj reorganizira londonsko ekipo za derivate. V letu 2022, ko je ruska invazija na Ukrajino prav tako dvignila cene nafte nad 100 dolarjev, je Vitol zaslužil 15 milijard. Takrat je iz kaosa izšel kot zmagovalec. Letos je kaos najprej prizadel njega.

Ponedeljkovo odprtje evropskih borz bo pokazalo, ali trgi verjamejo v pogajanja v Islamabadu ali stavijo na novo zaostritev. ECB prihodnji teden zaseda o obrestnih merah, obenem pa se začenja sezona polnjenja evropskih plinskih rezervoarjev, ki morajo biti do novembra polni do 90 odstotkov. Vse to ob nafti, ki je v zadnjem letu narasla za 44 odstotkov in se giblje med 58 in 119 dolarji za sod.