Gradbena dovoljenja za stanovanja: marca izdanih 386, rast 45-odstotna

Marca je bilo izdanih 406 gradbenih dovoljenj za stavbe, kar je osem odstotkov manj kot februarja. Skupna površina načrtovanih stavb bo merila skoraj 149.000 kvadratnih metrov, kar je en odstotek več od površine stavb iz februarja. Pri stanovanjskih stavbah se je površina povečala za 23 odstotkov, pri nestanovanjskih pa zmanjšala za 15 odstotkov.

Prav tako pa je bilo izdanih 386 gradbenih dovoljenj za stanovanja, kar je 45 odstotkov več kot mesec prej. Večstanovanjske stavbe so zabeležile velik skok, enostanovanjske pa rahel padec, kažejo podatki državnega statističnega urada.

Večstanovanjske stavbe gonilo rasti

V enostanovanjskih stavbah je bilo marca načrtovanih 155 stanovanj, kar je 16 stanovanj manj kot mesec prej. V večstanovanjskih stavbah pa je bilo načrtovanih 231 stanovanj, kar je 135 stanovanj več kot februarja.

Enostanovanjske stavbe imajo povprečno površino okoli 160 kvadratnih metrov, večstanovanjske enote pa okoli 75 kvadratnih metrov. Trend kaže, da se gradnja bolj usmerja v večstanovanjske objekte, kar je značilno za urbana območja.

Podravska regija z 20 odstotki vseh stanovanj

Največ stanovanj je bilo marca načrtovanih v Podravski statistični regiji – 77 ali petina vseh. Sledili sta Obalno-kraška regija s 74 stanovanji (19 odstotkov) in Osrednjeslovenska s 70 stanovanji (18 odstotkov).

V drugih regijah jih je bilo predvidenih manj. Najmanj stanovanj je bilo načrtovanih v Zasavski regiji, samo štiri. Preostale regije – Gorenjska, Koroška, Pomurska, Posavska in Primorsko-notranjska – so skupaj prispevale preostalih 43 odstotkov načrtovanih stanovanj.

Stanovanjski sklad pomemben igralec

Stanovanjski sklad RS ima trenutno 2.524 stanovanjskih enot v izvedbi in pripravi, kar izhaja iz uradnega sporočila sklada iz februarja 2026. Ob primerjavi s tržnim obsegom postaja država vse pomembnejši igralec na stanovanjskem trgu.

Marca izdanih 386 gradbenih dovoljenj za stanovanja predstavlja pomemben delež mesečne aktivnosti, pri čemer je treba upoštevati, da državni projekt gradnje najemnih stanovanj poteka vzporedno s tržno aktivnostjo zasebnih investitorjev in predstavlja strukturno spremembo na slovenskem stanovanjskem trgu.