V Italiji je bilo v prvi polovici leta 2026 zaprtih 126 bančnih poslovalnic, skupno število poslovalnic v državi pa je upadlo na 19.016. Podatek izhaja iz posodobljenega poročila Observatorija za bančno dezertifikacijo, ki ga vodi Fundacija Fiba pri sindikatu First Cisl na podlagi evidenc Banke Italije in italijanskega statističnega urada Istat.
Po poročilu upadanje mreže poslovalnic ne prizadene le manjših občin in obrobnih območij. Zajema tudi velika mesta, kjer je upad v več primerih večji od državnega povprečja.
Največji upad glede na konec leta 2025 je zabeležen v Liguriji, kjer se je število poslovalnic zmanjšalo za 2,6 odstotka. Sledita ji Lombardija z 1,7 odstotka in dolina Aosta z 1,6 odstotka. Glede na konec leta 2021 je največji upad zabeležen v Milanu, kjer se je število poslovalnic zmanjšalo za 16,2 odstotka. Sledita mu Rim s 14,1 odstotka in Palermo s 13,9 odstotka, državno povprečje pa znaša 12,2 odstotka.
Poročilo ugotavlja, da se razlike med severom in jugom države povečujejo tako glede na število prebivalcev kot glede na površino. Med regijami z največjim deležem občin brez bančne poslovalnice izstopajo Molise z 83,8 odstotka, Kalabrija s 74,5 odstotka in dolina Aosta s 74,3 odstotka, najnižji delež pa ima Emilija-Romanja z 8,2 odstotka. V prvi polovici leta je devet dodatnih občin ostalo brez katere koli bančne poslovalnice, skupno pa v naseljih brez poslovalnice ali z zgolj eno živi skoraj 11,5 milijona Italijanov.
Po številu poslovalnic na ozemlju države vodi zadružna skupina Iccrea z 2.450 poslovalnicami. Sledita ji Intesa Sanpaolo z 2.295 poslovalnicami in UniCredit z 2.252 poslovalnicami.
