Države članice EU so podprle poenostavljeno strukturo dolgoročnega proračuna za obdobje 2028 do 2034, ki bo za razliko od sedanjega sedempostavčnega okvira razdeljen le na štiri poglavja. Ciprstvo predsedstvo Sveta EU je 11. junija predstavilo revidiran pogajalski okvir s številkami, ki bo podlaga za politično razpravo voditeljev na junijskem zasedanju Evropskega sveta.
Predlog Komisije organizira predvideno porabo dveh bilijonov evrov v tekočih cenah v štiri poglavja, kar je bistvena poenostavitev v primerjavi s sedmimi poglavji trenutnega okvira. Vsako poglavje združuje tematsko sorodne programe pod skupnimi pravili.
Predlagana struktura proračuna 2028-2034 združuje kohezijsko politiko, kmetijstvo, ribištvo in regionalni razvoj v skupni okvir nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov. Vsaka država članica bo pripravila lasten načrt, ki bo lahko vključeval nacionalna, sektorska ter regionalna in teritorialna poglavja. Države članice bodo lahko v načrt vključile tudi poglavje o skupni kmetijski politiki.
Evropski parlament je aprila 2026 sprejel svoje pogajalsko izhodišče. Poslanci sicer ne nasprotujejo poenostavitvi strukture, a so odločno proti ponovni nacionalizaciji proračuna EU. Opozarjajo, da bi pristop enega načrta na državo članico lahko spodkopal kohezijsko politiko, zmanjšal preglednost in ustvaril konkurenco med upravičenci.
EP je predlagal, da bi skupni proračun znašal 1,27 odstotka BND EU oziroma 1,78 bilijona evrov za financiranje politik, pri čemer bi bilo 149,3 milijarde evrov za odplačilo dolga iz programa NextGenerationEU izvzetih iz proračunskih zgornjih mej. To je za 10 odstotkov več od predloga Komisije.
V drugi polovici leta 2026 bo irsko predsedstvo Sveta EU usmerjalo prizadevanja za pripravo političnega dogovora v Evropskem svetu. Dogovor do konca leta 2026 je nujen, da bi bila zakonodaja sprejeta v letu 2027 in bi financiranje EU nemoteno dosegalo upravičence od januarja 2028.
Slovenija je v obdobju 2021-2027 med neto prejemnicami sredstev EU, iz kohezijskih skladov in kmetijske politike pa izhaja znaten del javnih investicij. Poenostavitev strukture prinaša tveganje, da bodo sredstva za kohezijo in kmetijstvo manj vidna in manj zaščitena v skupnem pogajalskem okviru, kar bi lahko vplivalo na slovensko pogajalsko pozicijo pri razdelitvi 2 bilijona evrov.
