Slovenija je po podatkih ECB iz leta 2024 na vrhu evrskega območja po deležu odraslih s kriptovalutami: 15 odstotkov. Kadar kdo od njih na kripto platformi proda bitcoin ali kupi tokeniziran vrednostni papir, poravnavo opravi v USDT ali USDC, dolarskih stabilnih kovancih. Evro alternativa praktično ne obstaja. Evro stablecoini pokrivajo 0,2 odstotka trga vrednega 320 milijard dolarjev.
Bruselski analitični center Bruegel je v študiji, pripravljeni za neformalno srečanje finančnih ministrov EU na Cipru, opozoril, da to ni tržna naključnost. Washington in Bruselj sta sprejela nasprotni odločitvi glede digitalnega denarja, posledice pa občuti Evropa. Ameriški finančni minister Scott Bessent je ob podpisu zakona GENIUS Act julija 2025 dejal, da bodo stabilni kovanci utrdili dominacijo dolarja in ustvarili novo povpraševanje po ameriškem državnem dolgu. Samo Tether, izdajatelj USDT s 534 milijoni uporabnikov, drži za 141 milijard dolarjev ameriških zakladnih menic. To ga uvršča med dvajset največjih imetnikov ameriškega javnega dolga, pred Nemčijo in Združene arabske emirate. Zasebno podjetje, registrirano v El Salvadorju, financira ameriško državo v obsegu, ki ga dosegajo le centralne banke in suvereni skladi.
Evropska regulacija MiCA, veljavna od konca leta 2024, ubira nasprotno pot. Od izdajateljev evro stablecoinov zahteva, da med 30 in 60 odstotkov rezerv hranijo v bančnih depozitih, prepoveduje obrestovanje in omejuje dnevne transakcije z nedolarskimi kovanci na milijon poslov ali 200 milijonov evrov. Bruegel v študiji, ki sta jo podpisala Lucrezia Reichlin in Jeromin Zettelmeyer, razloži, zakaj ta okvir zgreši cilj. Omejitve veljajo le za transakcije prek reguliranih posrednikov. Evropski uporabnik z lastno digitalno denarnico MiCA sploh ne občuti. Povpraševanje po dolarskih stablecoinih se ne zmanjša, zmanjša se le evropski nadzor nad njim.
| REGULACIJA STABLECOINOV: EU IN ZDA | ||
|---|---|---|
| Regulativni element | EU (MiCA) | ZDA (GENIUS Act) |
| Kapitalske zahteve | min. 350.000 EUR ali 2 % rezerv (3 % za sistemske) | določi pristojni organ |
| Sestava rezerv | 30-60 % v bančnih depozitih | zakladne menice, gotovina, repo posli |
| Obrestovanje | prepovedano (tudi za posrednike) | prepovedano za izdajatelje, posredno mogoče |
| Omejitev transakcij | 1 mio transakcij ali 200 mio EUR dnevno (ne-evro) | brez omejitev |
| Izdaja prek bank | neposredno dovoljena | le prek hčerinskih družb |
| Provizija za odkup | prepovedana | dovoljena ob razkritju |
| Dostop do centralne banke | ECB ni odobrila | ni predviden |
| Strateški namen | zaščita evra, prednost bankam | krepitev dolarskega statusa |
| Lider.si | Vir: Bruegel Policy Brief 09/2026, na podlagi MiCA in GENIUS Act | ||
V zadnjem četrtletju 2025 so evropske stablecoin transakcije predstavljale 38 odstotkov globalnega obsega, navaja Bruegel na podlagi podatkov platforme Artemis. Skoraj vse so bile v dolarjih. Evropejci množično uporabljajo digitalni denar, nad katerim nimajo regulatornega nadzora.
Bruegel za ta pojav uvaja pojem infrastrukturna dolarizacija. V Ljubljani nihče ne plačuje kruha v USDT. A če dolarski stabilni kovanci postanejo privzeto sredstvo za poravnavo tokeniziranih vrednostnih papirjev, zavarovanje pozicij in likvidnost na digitalnih platformah, se tehnični standardi celotne finančne infrastrukture prilagodijo dolarju. Trg kripto izvedenih instrumentov že danes deluje tako: večni terminski posli se obračunavajo v USDT, obrestne mere se izračunavajo v dolarjih, opcijski trgi so organizirani okrog dolarskih likvidnostnih bazenov. Ko se takšni standardi enkrat utrdijo, jih mrežni učinki zaklenejo.
Predsednica ECB Christine Lagarde je nedavno dejala, da stabilni kovanci niso učinkovit način za krepitev mednarodne vloge evra, in zagovarjala gradnjo javne infrastrukture namesto spodbujanja zasebnih stablecoinov. ECB od marca gradi projekt Pontes, ki naj bi do tretjega četrtletja 2026 omogočil poravnavo tokeniziranih transakcij v centralnobančnem denarju, in širši okvir Appia s časovnico do leta 2028.
Njena diagnoza je pravilna, zdravilo pa tvegano. JPMorgan že obratuje platformo Kinexys za tokenizirane medbančne poravnave, Visa širi poravnalno podporo za stablecoine, Citigroup in DTCC na konferenci Consensus maja 2026 poročata, da tokenizacija prehaja iz pilotov v produkcijo. Globalni standardi se oblikujejo v tem trenutku.
Bruegel predlaga štiri ukrepe: odpraviti zahtevo po visokem deležu bančnih depozitov v rezervah, dovoliti omejeno obrestovanje pod pogojem da obrestna mera ostane pod ravnjo centralnobančnih rezerv, pospešiti Appio in izdajateljem evro stablecoinov odpreti dostop do bilance ECB, vključno s funkcijo posojilodajalca v skrajni sili. Zadnji predlog je najradikalnejši: evro stablecoini bi postali polno krita terjatev do centralnobančnega denarja.
Presežna likvidnost bank evrskega območja znaša okrog 2,3 bilijona evrov, zato Bruegel ocenjuje, da stablecoini bančnega posredništva ne bi ogrozili. Centralna banka bi likvidnost, ki bi odtekla iz depozitov, preusmerila v kreditne institucije. Lagardova temu nasprotuje, a razlika med njo in Bruegelom je v zdravilu, ne v diagnozi. Obe strani priznavata, da brez ukrepanja infrastruktura tokeniziranih financ postane dolarska.
Preberite več:
Konzorcij evropskih bank, med njimi BNP Paribas, ING in BBVA, pod imenom Qivalis načrtuje izdajo evro stablecoina v drugi polovici leta 2026. Mesečni obseg evro stablecoin transakcij je med januarjem 2025 in marcem 2026 zrasel z 69 na 777 milijonov dolarjev, navaja TRM Labs. Dvanajstkratna rast, a z izjemno nizke osnove.
Slovenija nima mesta pri mizi, za katero Lagarde, Bessent in Zettelmeyer oblikujejo pravila digitalnega denarja. A ko se ta pravila utrdijo, bodo določila infrastrukturo čezmejnih plačil slovenskih podjetij, poravnavo vrednostnih papirjev in nadzor nad platformami, na katerih 15 odstotkov slovenskih odraslih že danes trguje. ECB svojo prihodnjo infrastrukturo imenuje Appia, po rimski cesti. Rimljani so imeli čas. Trgi tokeniziranih financ ga nimajo.
