Največjo iransko kriptovalutno borzo Nobitex, prek katere je samo v prvih šestih mesecih leta 2025 steklo 347 milijonov dolarjev sredstev sankcionirane iranske centralne banke, sta ustanovila brata iz družine Kharrazi, ene najvplivnejših dinastij v islamski republiki. Družina je sorodstveno povezana z vsemi tremi vrhovnimi voditelji Irana od revolucije leta 1979, ugotavlja obsežna preiskava Reutersa, ki temelji na analizi iranskih poslovnih registrov, bančnih evidenc, blockchain zapisov in pričevanj devetih nekdanjih zaposlenih.
Brata Ali in Mohammad Kharrazi sta Nobitex leta 2018 registrirala pod redko uporabljenim priimkom Aghamir, s katerim sta svojo identiteto prikrila tudi pred najbližjimi sodelavci. Njun ded je bil ajatola in član Skupščine strokovnjakov, ki izbira vrhovnega voditelja, njuna teta je poročena z bratom novega vrhovnega voditelja Mojtabe Hameneija, oče Bagher Kharrazi pa je ustanovitelj iranske politične organizacije Hezbolah, ki ni povezana z istoimensko libanonsko milico. Oče je po lastnih navedbah sodeloval tudi pri kadrovanju Islamske revolucionarne garde po revoluciji leta 1979.
Po podatkih analitičnega podjetja Elliptic Nobitex posreduje pri približno 70 odstotkih iranskih kriptovalutnih transakcij, sama borza pa navaja 11 milijonov uporabnikov, kar presega desetino iranskega prebivalstva. Skupni promet borze je od ustanovitve presegel 11 milijard dolarjev.
Ocene obsega nezakonitih transakcij se močno razlikujejo. Crystal Intelligence, ki iranske kriptovalutne tokove spremlja več kot štiri leta, je identificiralo vsaj 22 milijonov dolarjev neposrednih prenosov iz sankcijskih denarnic, Chainalysis ocenjuje to številko na 68 milijonov, Elliptic pa na 366 milijonov dolarjev. Tudi zgornja ocena predstavlja le tri odstotke skupnega prometa borze, vse tri firme pa dodajajo, da je prava številka verjetno precej višja.
Shemo je nehote razgalil iranski milijarder Babak Zanjani, obsojen zaradi poneverbe. Decembra je v javni prepirki z iransko centralno banko objavil naslove kriptovalutnih denarnic, ki so zunanjim analitikom omogočili rekonstrukcijo celotnega sistema. Med novembrom 2024 in junijem 2025 je iranska centralna banka, ki je pod ameriškimi sankcijami, za nakup kriptovalut namenila več kot 500 milijonov dolarjev, od tega je 347 milijonov steklo neposredno na Nobitex, je ugotovil Elliptic.
Od začetka ameriško-izraelske vojne proti Iranu konec februarja 2026 borza neprekinjeno deluje, čeprav je Teheran večini prebivalstva odrezal dostop do interneta. Po podatkih podjetja Netblocks, ki spremlja internetno dostopnost, je med vojno dostop ohranilo od enega do dveh odstotkov populacije, zgolj tisti na vladnem seznamu dovoljenih uporabnikov. V tem času je prek Nobitexa odteklo vsaj 54 milijonov dolarjev, večinoma v tujino prek posrednikov, ki kriptovalute pretvarjajo v gotovino brez vprašanj, ugotavlja Crystal Intelligence.
Nobitex v izjavi za Reuters zanika neposredne vladne povezave ali sodelovanje z državnimi institucijami. Borza navaja, da morebitna nezakonita sredstva prek platforme tečejo brez vednosti ali odobritve vodstva, in dodaja, da je bila sama deležna vladnih pritiskov, od racij v pisarnah do zapečatenja prostorov in blokade bančnega sistema. “Nobitex je zasebno in neodvisno podjetje. Nikoli ni bilo podaljšek vlade in nikoli ni imelo nobenega dogovora z iransko centralno banko, Islamsko revolucionarno gardo ali katerim koli drugim vladnim organom,” je navedla borza.
Nick Smart, glavni analitik Crystal Intelligence, za Reuters opozarja, da na platformi z enajstimi milijoni uporabnikov legitimnega prometa od režimskega praktično ni mogoče ločiti.
Prvega aprila 2026 je letalski napad zadel stanovanje Kamala Kharrazija, nekdanjega zunanjega ministra, svetovalca vrhovnemu voditelju in starega strica bratov ustanoviteljev Nobitexa. Njegova žena je bila ubita na mestu, Kamal pa je podlegel poškodbam nekaj dni pozneje.
Nobitex kljub vsemu temu do danes ni uvrščen na noben zahodni sankcijski seznam. Prek borze namreč posluje tudi več kot deset milijonov navadnih Irancev, ki so od globalnega finančnega sistema odrezani že desetletja, in vsaka sankcija proti platformi bi prizadela najprej njih.
