Ameriški predsednik Donald Trump je v petek na omrežju Truth Social napovedal, da bo prihodnji teden dvignil carino na evropske avtomobile in tovornjake na 25 odstotkov. Dvig je občuten: trgovinski sporazum z EU iz julija lani je predvideval 15 odstotkov, po februarski razsodbi Vrhovnega sodišča pa so carine padle na 10 odstotkov. Za evropsko avtomobilsko industrijo, ki v ZDA letno izvozi za skoraj 39 milijard evrov vozil, najava prihaja sredi že tako negotovega leta.
Trump je v objavi zapisal, da EU ne izpolnjuje dogovorjenega trgovinskega sporazuma, ni pa navedel, v čem konkretno vidi kršitev. Obenem je dodal, da za proizvajalce, ki bodo avtomobile in tovornjake sestavljali v ameriških tovarnah, carine ne bo. V gradnji je po njegovih besedah več kot sto novih obratov z naložbami, ki presegajo 100 milijard dolarjev.
Napovedani dvig carin ruši temelje tako imenovanega Turnberry sporazuma, ki sta ga julija 2025 na Trumpovem golf igrišču na Škotskem dogovorila Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Sporazum je za večino evropskega blaga predvideval carinsko kapico pri 15 odstotkih. EU se je v zameno zavezala k nakupu 750 milijard dolarjev ameriške energije, 600 milijard dolarjev naložb v ZDA in 40 milijard dolarjev ameriških čipov za umetno inteligenco. Nemški kancelar Friedrich Merz je ob sklenitvi sporazum označil za dogovor, ki bo obema stranema povzročil “znatno škodo”.
Februarska razsodba Vrhovnega sodišča, ki je Trumpu odrekla pravni temelj za razglasitev gospodarskega izrednega stanja, je položaj Turnberry sporazuma dodatno zapletla. Evropska komisija je tedaj odgovorila: “Dogovor je dogovor.” Z današnjo najavo Trump carine dviga na 25 odstotkov, kar je celo več od prvotnega Turnberry plafona.
Avtomobili so daleč najpomembnejši evropski izvozni proizvod v ZDA. Po podatkih Eurostata je EU leta 2024 v Ameriko izvozila vozil za 38,9 milijarde evrov, kar je 22 odstotkov vsega evropskega izvoza avtomobilov. Samo v prvem polletju 2025 je izvoz po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA) padel za 13,6 odstotka na 17,3 milijarde evrov, že zaradi dotedanjih carin. Celotna blagovna menjava med EU in ZDA znaša 1,7 bilijona evrov letno oziroma povprečno 4,6 milijarde evrov na dan. Po ocenah ACEA je Turnberry sporazum evropskim proizvajalcem avtomobilov prihranil med 500 in 600 milijoni evrov mesečno. S carino pri 25 odstotkih ta prihranek izgine.
Od uvedbe carin na avtomobile leta 2025 so globalni proizvajalci utrpeli za 35,4 milijarde dolarjev carinskih stroškov, je pokazala analiza Automotive News. Največ Toyota z 9,1 milijarde, sledili so General Motors, Ford in Stellantis s skupno 6,5 milijarde. BMW je lani napovedal padec dobička pred obdavčitvijo za med pet in deset odstotkov, generalni direktor Oliver Zipse pa je opozoril, da “svet ostaja nestabilen in številna tveganja bodo vztrajala”.
Medtem ko Trump dviguje carine za Evropo, so kitajski avtomobili na ameriškem trgu dejansko prepovedani. Carina na kitajska električna vozila znaša 100 odstotkov, kar deluje kot popolno zaprtje trga. Poleg carin velja od marca letos prepoved kitajske programske opreme v povezanih vozilih, od februarja pa je Pentagon na seznam podjetij s povezavami s kitajsko vojsko uvrstil tudi največjega kitajskega proizvajalca BYD. Kanada je januarja to carino znižala na 6,1 odstotka in odprla vrata za do 49.000 kitajskih električnih vozil letno. V EU za kitajske električne avtomobile veljajo protidampinške carine, ki za BYD znašajo 17 odstotkov, za nekatere druge kitajske proizvajalce pa do 35 odstotkov.
Trumpova najava je prišla na praznik dela, ko so evropske borze zaprte, ameriške pa odprte. Uradne reakcije Evropske komisije in evropske avtomobilske industrije se tako pričakujejo v ponedeljek. Ob zadnjem krogu carinskih dvigov marca lani je ACEA opozorila, da carine prihajajo v “prelomnem trenutku” za panogo, ki se sooča z elektrifikacijo, digitalizacijo in rastočo svetovno konkurenco.
