397,5 milijona evrov primanjkljaja in skoraj 9.000 brezposelnih mladih

Javnofinančni primanjkljaj je v prvih štirih mesecih leta 2026 znašal 397,5 milijona evrov, kar je za 111,5 milijona evrov oziroma 38,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Hkrati število brezposelnih mladih med 15 in 29 leti narašča že osem mesecev zapored in je maja doseglo 8.972, kar je 4,1 odstotka več kot pred letom. To sta dva od osrednjih podatkov junijske izdaje Ekonomskega ogledala, ki ga je danes objavil Urad za makroekonomske analize in razvoj.

Na strani javnih financ prihodki niso zaostali. V prvih štirih mesecih so se povečali za 11,4 odstotka na 10,3 milijarde evrov, k čemur so največ prispevali socialni prispevki (zlasti prispevek za dolgotrajno oskrbo, uveden julija lani), davčni prihodki in sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost. A odhodki so rasli še hitreje, za 12,2 odstotka na 10,7 milijarde evrov, kar je za dobre štiri odstotne točke višja rast kot v enakem obdobju lani.

Plačna reforma v javnem sektorju je k rasti odhodkov prispevala največ, saj so se sredstva za plače zaposlenih medletno povečala za 11,8 odstotka. Precej so se povečali tudi transferji posameznikom in gospodinjstvom, zlasti izdatki za pokojnine, nadomestila za brezposelnost in osebno asistenco.

Na trgu dela je skupna slika še vedno ugodna. Konec maja je bilo registriranih 43.060 brezposelnih, kar je 0,4 odstotka manj kot pred letom, nadaljuje se upad dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih, starejših od 50 let. Toda pri mladih je trend obraten. UMAR rast brezposelnosti mladih deloma pripisuje demografskemu učinku, saj se je od leta 2023 do 2025 število prebivalcev, starih 15 do 29 let, povečalo za deset tisoč oziroma 3,3 odstotka, hkrati pa se je povpraševanje po delovni sili zmanjšalo. To je kombinacija, ki v prihodnjih mesecih terja pozornost.

Splošna gospodarska gibanja v začetku drugega četrtletja po oceni UMAR ostajajo razmeroma ugodna, a v okolju povečane negotovosti, ki jo ustvarja vojna na Bližnjem vzhodu. Izvoz blaga je bil v prvih štirih mesecih realno za 2,8 odstotka višji kot pred letom, proizvodnja predelovalnih dejavnosti medletno višja za 1,7 odstotka, vrednost gradbenih del pa za skoraj četrtino nad lansko ravnjo. Potrošnja gospodinjstev se krepi, spodbujana z nakupi avtomobilov in trošenjem za turistične storitve.

Inflacija se je maja okrepila na 3,6 odstotka, drugi mesec zapored, predvsem pod vplivom višjih cen goriv. Cene pogonskih goriv so bile maja za približno petino višje kot pred letom, cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva pa za desetino. Osnovna inflacija brez hrane in energije je ostala pri 2,5 odstotka. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je marca znašala 7,3 odstotka, realno 4,2 odstotka, kar pomeni, da plače za zdaj še rastejo hitreje od cen.

UMAR ob tem opozarja, da BDP evrskega območja v prvem četrtletju 2026 ni rastel, temveč se je tekoče znižal za 0,2 odstotka. Evropska komisija je napoved letošnje rasti za evrsko območje znižala na 0,9 odstotka, OECD pa po blažjem scenariju na 0,8 odstotka. Slovenija za zdaj plava proti toku, a tveganja iz mednarodnega okolja ostajajo glavna neznanka.