Minimalna plača v Sloveniji od januarja znaša 1.482 evrov bruto, 16 odstotkov več kot leto prej. Povprečna bruto plača je marca dosegla 2.678 evrov. Razmerje med njima je pri 55 odstotkih, med najvišjimi v Evropski uniji. Po analizi Urada za makroekonomske analize in razvoj sta Slovenija in Francija edini državi EU, kjer minimalna plača presega tako 50 odstotkov povprečne kot 60 odstotkov medianske.
Mediana bruto plače je marca znašala 2.281 evrov. Polovica zaposlenih torej prejema manj. Pod povprečno plačo jih je 65 odstotkov, petina pa pod 1.700 evrov bruto. Plačna struktura je močno zgoščena v bližini minimalne plače, ugotavlja UMAR v analizi, objavljeni avgusta lani.
| RAZKORAK MED MINIMALNO IN POVPREČNO PLAČO V SLOVENIJI | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | Minimalna plača | Povprečna plača |
| Bruto plača, marec 2026 (EUR) | 1.482 | 2.678 |
| Nominalna rast od leta 2009 (%) | +116 | +66 |
| Delež povprečne plače (%) | 55 | 100 |
| Lider.si | Vir: UMAR, SURS, MDDSZ (rast minimalne 2009-2025, povprečne 2009-2024) | ||
Od leta 2009 se je minimalna plača nominalno povečala za 116 odstotkov, povprečna do leta 2024 za 66 odstotkov. UMAR je izračunal, da se učinek vsakega dviga minimalne plače prelije na plače zaposlenih, ki zaslužijo do 20 odstotkov nad minimalno. V povprečju obdobja 2009-2019 je rast minimalne plače prispevala okoli tretjino k rasti povprečne.
UMAR za ta pojav sam uporablja besedo uravnilovka. Navaja, da bi bile brez dvigov minimalne plače in njenega prelivanja plače sicer enakomerneje porazdeljene, uravnilovka manjša, a bi hkrati nezanemarljiv del zaposlenih prejel nižje plače.
Letošnji šestnajstodstotni skok minimalne plače je eden najvišjih v zadnjem desetletju. Gospodarska zbornica Slovenije je maja anketirala 460 podjetij. Sedem odstotkov jih je navedlo, da so zaradi dviga minimalne plače manj dvignili ostale plače, kot bi jih sicer. Razmerje med stroški dela in dodano vrednostjo je v gospodarstvu doseglo 61,4 odstotka, najvišjo raven po letu 2020.
Na vprašanje Lider.si, ali se bo učinek prelivanja letos okrepil in ali se bo razpon med spodnjo in srednjo plačno skupino dodatno zožil, UMAR odgovarja, da so pritiski prisotni tudi letos. Hkrati dodaja, da ocenjenega obsega prelivanja iz obdobja 2009-2019 ni mogoče samodejno prenesti na letošnje razmere, saj je dejanski obseg vsakič odvisen od poslovanja podjetij, razmer na trgu dela, dogovorov v kolektivnih pogodbah in sprememb internih plačnih razmerij pri delodajalcih. Za zanesljivo oceno bi bila potrebna nova analiza na podlagi dejanskih podatkov o plačah in poslovanju podjetij, ki bo mogoča šele z zadostnim časovnim zamikom.
Stroški dela na opravljeno uro so se po podatkih Eurostata v zadnjem četrtletju 2025 v Sloveniji povečali za 17,1 odstotka, največ med vsemi državami EU. Povprečje evrskega območja je znašalo 3,3 odstotka. Od leta 2020 so se stroški plač na uro v Sloveniji povečali za skoraj 55 odstotkov, medtem ko je rast v Nemčiji, Franciji in Italiji znašala med 10 in 20 odstotki.
Urni strošek dela v Sloveniji je lani narasel s 27,1 na 29,7 evra. V Luksemburgu znaša 56,8, na Danskem 51,7, na Nizozemskem 47,9 evra. Slovenija je pri 85 odstotkih povprečja EU, kar je opazno več kot 73 odstotkov leta 2020, a zahoda še ni dohitela.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal opozarja, da stroški dela rastejo hitreje od produktivnosti. Produktivnost dela se je v letu 2025 realno okrepila za 1,7 odstotka, stroški dela na zaposlenega pa za 2,3 odstotka. V zasebnem sektorju so se plače lani zvišale za 3,9 odstotka, v javnem za 9,4, v institucionalnem sektorju država pa za 11,2 odstotka.
