Anthropicova najzmogljivejša modela umetne inteligence sta še vedno nedosegljiva, dva dni po tem, ko ju je z ukazom izklopila ameriška vlada. Družba in Washington se še dogovarjata o pogojih za njuno morebitno vrnitev. Evropska komisija je le devet dni pred ukazom predstavila sveženj za tehnološko suverenost, s katerim želi zmanjšati odvisnost celine od tujih ponudnikov, ki po Draghijevem poročilu zajema več kot 80 odstotkov digitalnih izdelkov.
Že v prvih urah po izklopu je nizozemski politik Geert Wilders na omrežju X zapisal, da hoče svoj Claude Fable 5 nazaj, in pozval k pospešenemu razvoju nizozemskih modelov. Francoski minister za evropske zadeve Benjamin Haddad je potezo opisal kot pospešitev geopolitične bitke za umetno inteligenco in dodal, da se Evropa ne sme zadovoljiti z vlogo odprtega trga, odvisnega od tehnologij, ki jih načrtujejo, financirajo in nadzorujejo drugje. Britanski konservativni poslanec Tom Tugendhat je ocenil, da izklop dostopa za tuje državljane ni nesporazum, ampak posledica tega, da v sodobnem vojskovanju suverenost vse bolj temelji na programski kodi in ne na topovih.
Evropska unija, ki je dostop do modela Mythos dobila šele v začetku junija po več tednih pogajanj, je sporočila, da dogodek dodatno poudarja evropsko potrebo po tehnološki suverenosti.
Osrednji del svežnja je predlog uredbe Cloud and AI Development Act, ki uvaja enoten evropski štiristopenjski okvir za presojo suverenosti ponudnikov oblačnih storitev in umetne inteligence. Pri javnih naročilih za občutljiva področja, kot so zdravstvo, finance in pravosodje, naj bi imeli prednost ponudniki, ki izpolnjujejo merila glede lokacije infrastrukture, nadzora nad dobavno verigo programske opreme in lastniške strukture. Izvršna podpredsednica Evropske komisije Henna Virkkunen je sveženj povezala s ciljem, da bi Evropa v naslednjih petih do sedmih letih potrojila zmogljivosti svojih podatkovnih centrov.
Po podatkih Komisije se je delež evropskih ponudnikov na trgu oblačnih storitev znižal s približno 29 odstotkov v letu 2017 na okoli 15 odstotkov do leta 2022. Kot dve ključni ranljivosti evropskega digitalnega gospodarstva Komisija navaja odvisnost od omejenega kroga ponudnikov zunaj Unije in pomanjkanje domačih podatkovnih zmogljivosti.
V strategiji Komisija izrecno poudarja, da tehnološka suverenost ne pomeni izolacije, protekcionizma ali tehnološkega ločevanja. Evropa kljub napovedanim milijardnim vlaganjem še nima domačega ponudnika, katerega modeli bi se po zmogljivosti lahko kosali z ameriškimi, gradnja takšnih zmogljivosti pa zahteva leta.
Sveženj za zdaj ostaja predlog, uredba Cloud and AI Development Act pa mora skozi pogajanja med Evropskim parlamentom in Svetom, ki pri zahtevnih digitalnih zakonih običajno trajajo od 12 do 36 mesecev.
