5.000 evrov, ki ste jih konec leta 2020 spravili v predal, danes kupi toliko kot takrat 4.020 evrov. Inflacija je v petih letih vzela 980 evrov, ne da bi se karkoli zgodilo.
V petih letih, od 2021 do 2025, so se cene zvišale za 24,4 odstotka. Na vsakih 1.000 evrov gotovine je inflacija odnesla 196 evrov kupne moči, petino.
Skoraj vse se je zgodilo v dveh letih. Leta 2022 je povprečna inflacija dosegla 8,8 odstotka, leta 2023 še 7,4, gnale so jo cene energije in hrane. Preostala tri leta so se cene gibale blizu dveh odstotkov.
| INFLACIJA IN KUPNA MOČ GOTOVINE, 2021-2025 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Leto | Letna inflacija | Kumulativna inflacija | Vrednost 1.000 EUR | Vrednost 5.000 EUR |
| 2020 (izhodišče) | – | – | 1.000 | 5.000 |
| 2021 | 1,9 % | 1,9 % | 981 | 4.907 |
| 2022 | 8,8 % | 10,9 % | 902 | 4.510 |
| 2023 | 7,4 % | 19,1 % | 840 | 4.199 |
| 2024 | 2,0 % | 21,5 % | 823 | 4.117 |
| 2025 | 2,4 % | 24,4 % | 804 | 4.020 |
| Lider.si | Vir: SURS, preračun Lider.si | ||||
Cene rastejo tudi v letu 2026. Aprila so bile za 3,1 odstotka višje kot leto prej.
Izgubo nosi le mirujoči denar. Povprečna plača je lani realno zrasla za 3,4 odstotka, dohodek iz dela je inflaciji sledil. Gotovina v predalu pa ne.
Banka pred izgubo skoraj ne zavaruje. Za vloge nebančnega sektorja banke v povprečju plačujejo 0,36 odstotka obresti, 81,6 odstotka vseh vlog pa leži na vpogled, kjer donosa tako rekoč ni.
