Energetski ministri 27 držav članic EU so se v torek in sredo na Cipru dogovorili o katalogu konkretnih ukrepov za znižanje računov za energijo, minister Bojan Kumer pa se je zasedanja udeležil v času, ko je Slovenija že mesec dni pred tem sama zamrznila cene elektrike in plina za gospodinjstva, šole in zdravstvene domove.
Evropska komisija je na zasedanju v Nikoziji predstavila katalog najboljših nacionalnih praks za zmanjšanje porabe nafte in plina, ki ga bodo države lahko uporabile takoj. Gre za ukrepe, ki so se med energetsko krizo po ruski invaziji na Ukrajino že izkazali za učinkovite, zdaj pa jih Komisija ponuja kot odgovor na bližnjevzhodno krizo, ki je od konca februarja 2026 povzročila blokado Hormuške ožine in dvig cen plina na evropskih borzah za 25 odstotkov.
Slovenija je na zasedanje prišla z domačo nalogo že opravljeno. Vlada je 9. aprila sprejela uredbo, po kateri morajo dobavitelji elektrike in plina pred vsakim dvigom cen za gospodinjstva, male poslovne odjemalce, vrtce, šole in zdravstvene domove pridobiti predhodno soglasje vlade. Uredba velja šest mesecev. Minister Kumer je ob sprejetju dejal, da gre za odziv na nestabilne razmere na energetskih trgih, ki so posledica geopolitičnih napetosti in nihanj cen energentov.
Slovensko uredbo je zdaj mogoče razumeti v širšem kontekstu. Komisija je državam članicam priporočila prav takšne začasne in ciljane ukrepe za zaščito ranljivih skupin potrošnikov. Ljubljana je torej ravnala v skladu s priporočeno smerjo, še preden je bil katalog uradno predstavljen.
| 5 ZAKLJUČKOV ZASEDANJA ENERGETSKIH MINISTROV EU, NIKOZIJA, 13. 5. 2026 | ||
|---|---|---|
| Ukrep | Kaj to pomeni za EU | Kaj to pomeni za Slovenijo |
| Katalog ukrepov za nižje račune | Komisija objavila katalog najboljših praks za takojšnje prihranke pri porabi nafte in plina | Slovenska uredba o zamrznitvi cen (april 2026) je skladna s priporočili Komisije |
| Akcijski načrt za elektrifikacijo | Do poletja 2026 nov cilj za delež elektrike, opuščanje fosilnih goriv v ogrevanju in prometu | Neposredno vpliva na JEK2 in jedrski program, Slovenija pokriva 43 % elektrike iz jedrske energije |
| Pospešena gradnja omrežij | Dogovor o hitrejšem izdajanju dovoljenj za čezmejne elektroenergetske povezave | Vlada marca podpisala pogodbe za 59 mio EUR posodobitve prenosnega omrežja |
| Shranjevanje energije | Ministri podprli raznolike tehnologije (baterije, črpalna hidro, termično), zmanjšanje odvisnosti od Kitajske | Ključno za upravljanje presežkov iz sončnih elektrarn, ki jih Slovenija pospešeno gradi |
| Lastna proizvodnja plina | Romunija, Grčija, Italija, Poljska pospešujejo domačo proizvodnjo | Slovenija nima zalog plina, a cenejši evropski plin pomeni nižje račune za 140.000 gospodinjstev |
| Lider.si | Vir: Svet EU, Evropska komisija | ||
Za Slovence je iz zasedanja ključnih pet zaključkov. Komisija bo do poletja 2026 objavila akcijski načrt za elektrifikacijo z novim ciljem za delež elektrike v končni porabi energije. Za Slovenijo, ki pokriva 43 odstotkov elektrike iz jedrske energije, to neposredno zadeva prihodnost projekta JEK2 in celotnega jedrskega programa.
Ministri so podprli pospešeno gradnjo omrežij in čezmejnih povezav. Slovenija je marca letos za posodobitev prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja podpisala pogodbe v vrednosti skoraj 59 milijonov evrov iz Modernizacijskega sklada.
Ciprski minister Michael Damianos je na novinarski konferenci opozoril, da se cene goriv tudi po morebitnem koncu vojne na Bližnjem vzhodu verjetno ne bodo vrnile na prejšnje ravni, ker je bila uničena ključna infrastruktura v regiji. Slovenci bodo vsaj do konca leta plačevali več za bencin, dizel in kurilno olje, ne glede na diplomatske premike.
Ministri so razpravljali tudi o odvisnosti EU od kitajskih baterij za shranjevanje energije. Litva je predstavila svojo naložbo v več kot 1 gigavat hranilnih zmogljivosti, več držav pa je podprlo črpalno hidroenergijo in termično shranjevanje kot enakovredni alternativi. Za Slovenijo, ki pospešeno gradi sončne elektrarne, je vprašanje shranjevanja presežkov vse bolj aktualno.
Vse več držav članic se vrača k ideji povečanja lastne proizvodnje plina. Romunija razvija projekt Neptun Deep v Črnem morju, Grčija prvič po desetletjih začenja podvodne raziskave, Italija razmišlja o odpravi proizvodnih omejitev. Slovenija lastnih zalog plina nima, a jo ta premik zadeva posredno: cenejši evropski plin pomeni nižje račune za ogrevanje 140.000 gospodinjstev, ki se ogrevajo na plin.
Zasedanje na Cipru ni bilo le diplomatska vaja. Komisija je jasno sporočila, da energetska kriza, ki jo je sprožila vojna na Bližnjem vzhodu, ni začasna in da Evropa potrebuje strukturne spremembe. Za Slovenijo to pomeni, da bo šestmesečna uredba o zamrznitvi cen verjetno le prvi korak.
