382 evrov za inženirja, 32 za delavca: kalkulator interventnega zakona

Programer v Ljubljani z bruto plačo 8.500 evrov bi z interventnim zakonom prihranil 382 evrov mesečno. Upokojenka na Dolenjskem s pokojnino 780 evrov bi prihranila 32. Lider.si je vzel besedilo predloga in kalkulator ter preveril, kaj zakon pusti v denarnici petim Slovencem, od tovarniškega delavca do lastnice najemnega stanovanja.

Zakon so aprila 2026 vložile stranke NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca. 7. maja je prešel skupni odbor Državnega zbora z devetimi glasovi za in nobenim proti. Stranke odhajajoče koalicije so sejo zapustile. Čaka ga plenarno glasovanje, Levica napoveduje referendum.

Srž predloga je v šestih ukrepih. DDV na 15 skupin osnovnih živil pade z 9,5 na 5 odstotkov. Med njimi so kruh, meso, jajca, mleko, sveže sadje in zelenjava. DDV na elektriko, plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo pade z 22 na 9,5 odstotka, toda le za devet mesecev. Socialni prispevki se od bruto plače zaračunavajo le do 7.500 evrov. Dohodnina na najemnine pade s 25 na 15 odstotkov, za oddajanje mladim družinam na 5. Spreminjajo se pravila za normirane s.p. Upokojenci lahko ob polni pokojnini naprej delajo.

Slovensko gospodinjstvo za hrano porabi povprečno 340 evrov mesečno, kažejo podatki SURS iz leta 2022. Ob 4,5-odstotni podražitvi hrane v letu 2025 je ta znesek danes bližje 380 evrom. Znižanje DDV z 9,5 na 5 odstotkov zniža končno ceno za 4,1 odstotka. Pri 380 evrih mesečne porabe je to okrog 15 evrov. A le pod pogojem, da trgovci znižanje prenesejo na police. Izkušnje iz Nemčije, ki je DDV začasno znižala leta 2020, in iz Španije, ki je DDV na živila znižala leta 2023, kažejo, da v končne cene pride med 50 in 80 odstotkov znižanja. Preostanek pogoltnejo marže.

Pet profilov, ki sledijo, ni izmišljenih. Sestavljeni so iz realnih dohodkovnih razredov in realnih mesečnih stroškov.

Marija ima 68 let in 780 evrov pokojnine. Živi sama v hiši na Dolenjskem, ogreva na drva. Za hrano porabi 250 evrov mesečno, manj od povprečja, ker živi sama in del pridelka prinese vrt. Za drva plača 1.800 evrov na sezono. Znižan DDV na živila ji prinese okrog 10 evrov mesečno. Znižan DDV na les za kurjavo ji letni račun za drva zniža za dobrih 180 evrov, torej 15 evrov na mesec, razporejeno čez leto. Zakon ji oprosti tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo, kar je še 7 evrov. Skupaj: 32 evrov mesečno. Ob pokojnini 780 evrov je to 4,1 odstotka vsega, kar ima.

Janez ima 42 let in dela v proizvodnji v Celju za 2.100 evrov bruto, kar je okrog 1.400 neto. Doma sta žena in dva otroka. Za hrano gre 500 evrov, za daljinsko ogrevanje 120. Znižan DDV na živila: 20 evrov prihranka. Znižan DDV na ogrevanje: 12 evrov. Skupaj 32 evrov mesečno, 384 na leto. Od razvojne kapice nima nič. Njegova plača je 5.400 evrov pod mejo, kjer ta ukrep sploh začne delovati.

Ana ima 35 let in normiran s.p. za grafično oblikovanje. Letni prihodek: 45.000 evrov. Zakon ji odpira ponovni vstop med normirance brez čakalne dobe in uvaja ugodnejše stopnje priznavanja odhodkov. Njen prihranek je odvisen od konkretne razčlenitve stopenj v končnem besedilu. Predlagatelji ga ocenjujejo na 1.500 do 2.500 evrov letno. Poleg tega prihrani pri DDV na hrano in energijo enako kot Janez. Skupaj: med 150 in 240 evrov mesečno.

Tomaž ima 38 let in piše kodo za programersko podjetje v Ljubljani. Bruto plača: 8.500 evrov, neto okrog 4.800. Razvojna kapica pomeni, da se prispevki zaračunavajo le od prvih 7.500 evrov. Na preostalih 1.000 evrov odpade 22,1 odstotka prispevkov delojemalca (221 evrov) in 16,1 odstotka prispevkov delodajalca (161 evrov). Skupaj 382 evrov mesečno, 4.584 na leto. To je daleč največji znesek med vsemi petimi. Za primerjavo: Avstrija ima kapico pri 6.930 evrih bruto, toda avstrijska povprečna plača je od slovenske 2,5-krat višja. Razmerje med kapico in povprečno plačo je v Avstriji 1,1-kratno, v slovenskem predlogu 2,9-kratno. Enak mehanizem poznajo Nemčija, Francija, Češka in Slovaška. Skandinavske in baltske države ga nimajo.

Maja ima 52 let in dvosobno stanovanje v Ljubljani, ki ga oddaja za 800 evrov. Letni dohodek iz najema: 9.600 evrov. Danes plačuje 25 odstotkov dohodnine, torej 2.400 evrov na leto. Zakon to znižuje na 15 odstotkov: 1.440 evrov davka, 960 evrov prihranka letno, 80 mesečno. Če bi oddajala mladi družini, bi stopnja padla na 5 odstotkov in letni davek na 480 evrov. Nasprotniki opozarjajo, da nižja obdavčitev ne bo znižala najemnin, temveč povečala zaslužek lastnikov. Zagovorniki trdijo nasprotno: da bo več stanovanj prišlo na trg, ker se bo oddajanje bolj splačalo. Številka za Majo je 80 evrov mesečno.

V absolutnem znesku največji zalogaj odnese Tomaž: 382 evrov. Marija in Janez dobita po 32. Razmerje je dvanajstkratno. V deležu dohodka pa je slika drugačna. Marija prihrani 4,1 odstotka vsega, kar ima. Janez 2,3 odstotka. Tomaž 8 odstotkov. Oboje drži hkrati.

Fiskalni svet je izračunal, da zakon v celoti pomeni skoraj milijardo evrov večjo luknjo v proračunu. Ekonomist Igor Masten pravi, da jo je mogoče pokriti le na strani izdatkov, ne prihodkov. GZS, OZS, Združenje delodajalcev in Trgovinska zbornica zakon podpirajo soglasno. ZSSS in Pergam ga zavračata. Neven Borak je v Delu zapisal, da zakon “razvoj definira kot manj davkov in manj regulacije” in da tak pristop v zgodovini ni pogosto prinesel obljubljene rasti, pač pa proračunske primanjkljaje.

Kalkulator ne glasuje. Glasuje bralec. Toda preden glasuje, ima pravico vedeti, koliko evrov je zanj na mizi.

Izračuni Lider.si temeljijo na podatkih SURS o porabi gospodinjstev (2022), veljavnih davčnih stopnjah in besedilu predloga zakona (DZ, 10. 4. 2026). Zneski so zaokroženi in predstavljajo ocene, ne natančne davčne obračune za posamezne primere.