Nemčija znižuje davek na dobiček na 10 odstotkov, Slovenija ga je dvignila na 22

Največje evropsko gospodarstvo bo do leta 2032 prepolovilo davek na dobiček podjetij s 15 na 10 odstotkov. Slovenija je naredila obratno – od leta 2024 obračunava začasno zvišano stopnjo 22 odstotkov. Ko Berlin znižuje, da bi zadržal podjetja pred selitvijo, Ljubljana dviguje, da bi plačala poplave. Vprašanje za 2028 je, ali bo začasno res začasno.

Kancler Friedrich Merz je prejšnji četrtek na konferenci nemških gospodarskih zbornic v Berlinu povedal gospodarstvenikom tisto, kar so želeli slišati: davčna stopnja za korporacije se bo od leta 2028 vsako leto zniževala za eno odstotno točko, dokler leta 2032 ne doseže 10 odstotkov. Skupna obremenitev podjetij, ki danes znaša okrog 30 odstotkov, bo padla na 25. Ko bo ta stopnja dosežena, bo Nemčija v mednarodnem primerjanju ponovno konkurenčna, je dejal Merz.

Tisto, česar niso želeli slišati, jim je povedal predsednik iste zbornice. Peter Adrian, predsednik Nemške industrijsko-trgovinske zbornice (DIHK), je kanclerju v obraz povedal, da gospodarstvo vlado dojema kot disfunkcionalno. Obljubljate zmanjšanje birokracije, a se ni zgodilo nič učinkovitega, je dejal po poročanju agencije Bloomberg. V anketi münchenskega inštituta Ifo iz decembra 2025 je 83 odstotkov nemških podjetij navedlo davčno in dajatveno breme kot največji obremenitveni dejavnik. Obljuba o 10-odstotnem davku leta 2032 je za podjetje, ki danes razmišlja o selitvi na Irsko ali Nizozemsko, precej abstraktna.

Časovnica je del problema. Znižanje se ne začne pred 1. januarjem 2028. Podjetja, ki danes plačujejo okrog 30 odstotkov, bodo leta 2027 še vedno plačevala okrog 30 odstotkov. In tudi ko se bo znižanje začelo, bo trajalo pet let, da doseže ciljno stopnjo. Merz medtem nima zagotovljenega političnega mandata za celotno obdobje – naslednje zvezne volitve so predvidene za jesen 2029.

Obenem se davčna napoved za leto 2026, objavljena isti dan kot Merzov govor, bere kot opomnik, da reformo spremlja tveganje. Primanjkljaj znaša 17,8 milijarde evrov, v primerjavi s prejšnjimi projekcijami. Samo na zvezni ravni je luknja 9,9 milijarde. Glavni razlog so gospodarske posledice iranske krize in z njo povezan šok energetskih cen. Finančni minister Lars Klingbeil iz SPD je krivdo pripisal Trumpovemu neodgovornemu vojskovanju.

Spor med koalicijskima partnerjema presega številke. Klingbeil želi nižje davke za nizke in srednje dohodke financirati z višjimi davki za premožne. Merz to zavrača. Skupna obremenitev teh ljudi je že zdaj skoraj 50 odstotkov, tam ni več prostora, je dejal v intervjuju za ZDF. Sam je priznal, da je odprto vprašanje, ali bosta stranki sploh našli skupno pot. Zvezni svet je v začetku maja že blokiral več davčnih predlogov, vključno s 1.000-evrsko razbremenilno premijo.

Ob davku na dobiček paket vključuje še tri ukrepe. Podjetja lahko do konca leta 2027 uveljavljajo degresivno amortizacijo do 30 odstotkov za nove naložbe v opremo. Od 1. januarja 2026 za hrano v restavracijah velja 7-odstotni DDV namesto prejšnjih 19 odstotkov, kar gostinstvo ocenjuje na 3,6 milijarde evrov letne olajšave. In kmetje od istega datuma ponovno prejemajo polno vračilo trošarine za agrardízel v višini 21,48 centa na liter, kar državo stane 430 milijonov evrov letno. Prejšnja vlada je subvencijo leta 2024 skoraj v celoti odpravila, kar je sprožilo množične proteste.

Nemčija ni edina, ki premika davčne stopnje. Portugalska od leta 2026 postopno znižuje davek na dobiček z 20 na 17 odstotkov do leta 2028, ker želi privabiti tuje investicije in se uveljaviti kot alternativa Irski za tehnološka podjetja. Luksemburg in Islandija sta izvedla manjša znižanja.

V nasprotni smeri gresta Estonija in Slovaška, obe iz povsem različnih razlogov. Estonija je za financiranje obrambe pred rusko grožnjo uvedla 2-odstotni varnostni davek na dobiček, kar je skupno stopnjo dvignilo na 24 odstotkov. Slovaška je stopnjo zvišala z 21 na 24 odstotkov za krpanje proračunske luknje. Litva je svojo dvignila s 16 na 17 odstotkov.

Slovenija je davke dvignila iz povsem drugega razloga. Osnovna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je 19 odstotkov, a jo je zakon o obnovi in razvoju začasno dvignil na 22 odstotkov za obdobje 2024 do 2028, da bi financiral posledice avgustovskih poplav leta 2023. V času, ko Berlin cilja na 25-odstotno skupno obremenitev, slovenska podjetja plačujejo 22-odstotno nominalno stopnjo, ki pa je formalno le začasna.

To zadnjo besedo je vredno poudariti. Začasna davčna zvišanja imajo v evropski davčni zgodovini težnjo, da postanejo trajna. Nemški solidarnostni pribitek (Solidaritätszuschlag), uveden leta 1991 za financiranje ponovne združitve, se v okrnjeni obliki pobira še danes, 35 let pozneje. Slovensko vprašanje za leto 2028 ni, ali je 22-odstotna stopnja previsoka ali prenizka, temveč, ali bo vlada, ki bo takrat na oblasti, pripravljena načrtno zmanjšati lastne prihodke za tri odstotne točke. Nemčija je to obljubila. Slovenija se o tem še ne pogovarja.