Kitajska je v zadnjih štirih letih v Maroko vložila rekordnih 6 milijard dolarjev, v Turčijo pa 2 milijardi dolarjev. Naložbe ji prek prostotrgovinskih sporazumov teh dveh držav z Evropsko unijo utirajo novo pot na evropski trg, kaže analiza raziskovalne družbe Rhodium Group, ki jo navaja Euronews.
Peking v Maroku gradi celoten ekosistem za proizvodnjo električnih vozil. Proizvajalec baterij Gotion ter dobavitelji baterijskih materialov BTR, Tinci in Huayou tam odpirajo tovarne, pridružujeta pa se jim še proizvajalec zavor APG in proizvajalec pnevmatik Sentury Tire.
Analitik družbe Rhodium Group Armand Meyer je za Euronews pojasnil, da je dolgoročni trend opazen od konca pandemije covida-19, kitajska podjetja pa v Maroku vse pogosteje proizvajajo izdelke z visoko dodano vrednostjo.
V Turčiji del naložb cilja na lokalni trg, kitajski izvozni načrti pa ogrožajo tudi evropske proizvajalce. Meyer je pojasnil, da naj bi avtomobilski velikan BYD v zameno za oprostitev turških uvoznih dajatev na električna vozila v državi zgradil veliko tovarno, a je projekt za zdaj ustavljen.
Ekonomist francoskega raziskovalnega središča CEPII Thomas Grjebine je za Euronews ocenil, da je Peking v Maroku in Turčiji prepoznal oporišče za nadaljnjo širitev. Po njegovih navedbah naložbe v teh dveh državah predstavljajo približno četrtino vseh kitajskih naložb v Evropi in na območju Magreba.
Evropska komisija je marca predlagala akt o pospeševanju industrijske proizvodnje (IAA), ki bi tujim ponudnikom, predvsem kitajskim, omejil dostop do javnih naročil in evropskih sredstev. Predlog je sprožil ostre proteste Pekinga.
Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev ACEA po poročanju medija Euronews pri poslancih Evropskega parlamenta lobira, naj akt Maroka ne zajame, ker imajo številni evropski proizvajalci tam lastne tovarne.
Francoski poslanec Pierre Jouvet, ki si prizadeva, da bi akt Maroko in Turčijo izključil, dokler njuna trga javnih naročil ne odpreta za evropska podjetja, je za Euronews opozoril, da je vključevanje teh dveh držav del kitajske strategije izogibanja carinam.
Partner odvetniške pisarne RB Legal Laurent Ruessmann je za Euronews pojasnil, da je bilo zaščito evropskega trga nekoč mogoče zagotoviti zgolj s spremembo potrdila o poreklu blaga, danes pa je postopek bistveno zahtevnejši.
Komisija je leta 2020 uvedla protidampinške in izravnalne dajatve na stekleno vlakno iz Kitajske in kitajskih podjetij v Egiptu. Leta 2022 je ugotovila, da enako kitajsko vlakno prek Maroka in Turčije prihaja v tkanine za lopatice vetrnih turbin, kar je označila za izogibanje carinam.
Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) kitajska podjetja prejmejo tudi do osemkrat več subvencij kot zahodna. Komisija je lani uvedla izravnalne dajatve na aluminijasta cestna kolesa, izdelana v Maroku, potem ko je ugotovila, da jih je Kitajska nedovoljeno subvencionirala.
