22 odstotkov rasti dobička vrača mednarodne vlagatelje v Evropo

Evropska podjetja iz indeksa Stoxx Europe 600 so v drugem četrtletju letos dosegla 22-odstotno medletno rast dobička, po podatkih FactSet, ki jih navaja Financial Times. To je najmočnejša rast dobičkov od leta 2022, ko so se svetovni trgi opomogli od posledic pandemije.

Marina Zavolock, strateginja za evropske delnice pri Morgan Stanley, je za Financial Times sezono označila kot izjemno. Dobički so po njenih besedah izrazito pozitivni v skoraj vseh sektorjih.

Podatki Bloomberga kažejo, da so evropski delniški skladi julija, prvič od konca februarja, ko je izbruhnil spopad med ZDA in Iranom, zabeležili pozitiven mesečni priliv sredstev. Družba BlackRock je sporočila, da je v njene evropske delniške produkte julija pritekle 4,4 milijarde dolarjev, kar razlaga kot umik od nestanovitnih delnic proizvajalcev čipov.

Indeks Stoxx Europe 600 je v zadnjem tednu dosegel vrsto rekordnih ravni, rekorde pa so presegli tudi nemški Dax, britanski FTSE 100, francoski Cac 40 in španski Ibex.

Med najbolje poslujočimi sektorji so banke. Bankam koristijo višje obrestne mere, posledica skoka cen nafte, pa tudi povečan obseg trgovanja zaradi nestanovitnih razmer na trgih. Dobiček BNP Paribas je v četrtletju poskočil za tretjino, dobiček UBS pa se je zvišal za 17 odstotkov na rekordno raven, oboje predvsem zaradi prihodkov iz trgovanja. Podindeks evropskih bank je letos pridobil več kot 21 odstotkov, širši indeks Stoxx Europe 600 pa 11,5 odstotka.

K rasti dobičkov so prispevala tudi tehnološka podjetja: družbi ASML in Infineon sta zvišali napovedi prihodkov za preostanek leta. Energetski sektor je k rasti dobičkov v drugem četrtletju, ko so bile cene nafte in plina visoke, prispeval precejšen delež.

Hugh Gimber, globalni tržni strateg pri JPMorgan Asset Management, ocenjuje, da bi Evropa z izrazito dvomestno rastjo dobičkov v letu 2026 dosegla izjemen rezultat za gospodarstvo, o katerem so vlagatelji dolgo dvomili. Po njegovih besedah to „podpira rotacijo v Evropo“.

Evropske delnice so večji del drugega četrtletja zaostajale za ameriškimi. Spopad med ZDA in Iranom in dejansko zaprtje Hormuške ožine sta namreč dvignila cene nafte in plina, kar so vlagatelji razumeli kot posebej neugodno za Evropo, ki uvaža energijo.

Znaki, da si Washington in Teheran prizadevata končati spopad, so omogočili, da je cena nafte padla pod 90 dolarjev za sod, kar je izboljšalo gospodarske obete v Evropi in vlagateljem omogočilo vrnitev v regijo.

Beata Manthey, vodja evropske delniške strategije pri Citi, ocenjuje, da se je Evropa z umirjanjem napetosti na Bližnjem vzhodu najverjetneje izognila najslabšemu scenariju zaradi visokih cen energije. Po njenih besedah je mednarodnim vlagateljem Evropa znova všeč, ker ponuja izpostavljenost zunaj naložb v umetno inteligenco.

Gospodarstvo evrskega območja je v drugem četrtletju zraslo za 0,4 odstotka, kar je preseglo pričakovanja, kljub višjim cenam energije.

Rast dobičkov v Evropi kljub temu zaostaja za ameriško: podjetja v ZDA so v enakem obdobju po podatkih FactSet povečala dobičke za 50 odstotkov, indeks S&P 500 pa letos še vedno rahlo prehiteva Stoxx Europe 600.

Vera Fehling, investicijska direktorica DWS za zahodno Evropo, opozarja, da je bila rast dobičkov v Evropi dolgo časa blizu ničle. Regija po njeni oceni zdaj ponuja boljšo razpršitev naložb kot prej.

Emmanuel Makonga, strateg za evropske delnice pri Barclaysu, opozarja, da ostaja zanimanje mednarodnih vlagateljev za regijo selektivno, bančne delnice pa so med priljubljenimi izbirami za izpostavljenost Evropi. Po njegovih navedbah so v začetku julija prilivi v evropske sklade izhajali predvsem iz umika iz ZDA, ne iz resničnega zanimanja za Evropo. Z nadaljevanjem sezone poročanja se po njegovih besedah krepi tudi temeljna podpora širjenju zanimanja za evropske delnice.

Prilivi v evropske delniške sklade po podatkih Bloomberga sicer še vedno zaostajajo za rekordnimi ravnmi iz začetka leta 2026.