Sladoled ni le poletna osvežitev, ampak tudi pomemben izvozni izdelek slovenskega gospodarstva. Slovenija je lani v tujino prodala za 145 milijonov evrov sladoleda, uvozila pa ga je za približno 30 milijonov evrov. Po vrednosti tako izvozi skoraj petkrat več sladoleda, kot ga uvozi, kažejo podatki statističnega urada ob svetovnem dnevu sladoleda, ki ga zaznamujemo danes.
Slovenski proizvajalci so lani izvozili 32.060 ton sladoleda. Največ ga je končalo v Združenem kraljestvu, kamor so ga prodali 7.866 ton, sledili sta Nemčija s 5.496 tonami in Združene države Amerike z 2.597 tonami.
Na drugi strani je Slovenija uvozila 7.226 ton sladoleda. Največ ga je prišlo iz Nemčije, Romunije in Hrvaške. Visoka razlika med izvozom in uvozom pomeni, da je sladoled eden izmed prehrambnih izdelkov, pri katerih Slovenija ustvarja izrazit trgovinski presežek.
Za rastjo izvoza stoji tudi širitev domače proizvodnje. Predlani je sladoled proizvajalo 62 slovenskih podjetij, največ v zadnjem desetletju. Leta 2015 jih je bilo 46, kar pomeni, da se je število proizvajalcev v manj kot desetih letih povečalo za več kot tretjino.
| Zunanja trgovina Slovenije s sladoledom v letu 2025 | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | Izvoz | Uvoz |
| Količina (ton) | 32.060 | 7.226 |
| Vrednost (mio EUR) | 145 | 30 |
Vir: SURS.
Čeprav je Slovenija uspešna izvoznica, v evropskem merilu ostaja majhen proizvajalec. Države Evropske unije so predlani skupaj izdelale 3,3 milijarde litrov sladoleda. Največ ga proizvede Nemčija, sledita Francija in Italija.
Sladoled v trgovini nekoliko cenejši, domača priprava dražja
Za potrošnike je letos dobra novica, da so se cene industrijskega sladoleda nekoliko znižale. Junija so bili sladoled, ledene sladice in sorbeti za 0,4 odstotka cenejši kot leto prej. Lani je bilo treba za liter sladoleda v trgovini odšteti povprečno 4,03 evra, za porcijo s smetano v gostinskem lokalu pa 7,01 evra.
Drugačna slika je pri domači pripravi. Večina sestavin se je podražila. Mleko je bilo dražje za 0,3 odstotka, jogurt za 1,1 odstotka, jajca za 4,8 odstotka, najbolj pa zamrznjeno sadje, katerega cena je v enem letu zrasla za skoraj četrtino. Izjema ostaja sladkor, ki se je pocenil za 10,2 odstotka.
Za slovensko gospodarstvo sladoled ostaja uspešna izvozna zgodba. Medtem ko ga domači potrošniki poleti množično kupujejo, ga slovenski proizvajalci še bistveno več prodajo na tujih trgih, kjer ustvarjajo enega večjih trgovinskih presežkov med živili.
