Načrt terja za 11,6 odstotka nižje stroške dela kot lani

Da bi država letos ostala v okviru načrtovanih 5.086 milijonov evrov za stroške dela, bi ti od septembra do decembra morali znašati 1.542 milijonov evrov, za 11,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. V prvih osmih mesecih letos so stroški dela dosegli 3.545 milijonov evrov in bili za 11,2 odstotka oziroma 357 milijonov evrov višji kot lani. Podatki izhajajo iz tabele državnega proračuna v septembrski mesečni informaciji Fiskalnega sveta. V tabeli so zadnji štirje meseci prikazani kot gibanje, potrebno za uresničitev projekcij Ministrstva za finance iz septembra 2025.

Fiskalni svet stroškom dela pripisuje več kot tretjino celotne rasti proračunskih odhodkov. Rast so po njegovih navedbah okrepili delna uskladitev plač z lansko inflacijo ob majskem izplačilu aprilske plače, za dobro petino višji letni regres in julijsko izplačilo tretjega obroka plačne reforme. Fiskalni svet ocenjuje, da so bili stroški dela podcenjeni tudi ob načrtovanju letošnjega proračuna, ki je predvidel celoletno rast v višini 3,1 odstotka.

Če se dinamika prvih osmih mesecev nadaljuje do konca leta, bodo stroški dela dosegli približno 5,48 milijarde evrov in načrt presegli za okoli 400 milijonov evrov. Izračun Lider.si predpostavlja, da medletna rast v zadnjih štirih mesecih ostane pri 11,2 odstotka in da se število zaposlenih ne spremeni. Tudi če bi se rast v tem obdobju prepolovila, bi bilo preseganje blizu 300 milijonov evrov. Veljavni proračun za letos predvideva primanjkljaj 2.108 milijonov evrov, za 396 milijonov evrov globlji kot lani.

Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju v 101. členu določa, da javni uslužbenci s 1. decembrom 2026 pridobijo pravico do izplačila 15 odstotkov razlike med staro in novo uvrstitvijo, vendar ne manj kot 50 evrov. Prvi trije obroki so znašali po 12 odstotkov razlike. Decembra je treba izplačati tudi zimski regres, ki ga je uvedel zakon, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije 19. novembra 2025. Javnim uslužbencem pripada najmanj v višini polovice minimalne plače, izplačan pa mora biti do 18. decembra. Minimalna plača je letos po podatkih Fiskalnega sveta višja za 16 odstotkov kot lani. Regres za letni dopust v javnem sektorju je letos za deset odstotkov višji od minimalne plače, lani pa je bil višji za pet odstotkov. Zimski regres je obveznost javnega in zasebnega sektorja.

Projekcije Ministrstva za finance, na katerih temelji letošnji načrt, so iz septembra 2025, zakon o zimskem regresu pa je bil objavljen novembra istega leta. Vlada je 16. julija letos sprejela izhodišča za rebalans in ministrstva pozvala k pripravi ukrepov za doseganje fiskalnih ciljev. Skupni odhodki so v razrezu za letos določeni pri 18,4 milijarde evrov. Po podatkih, ki jih navaja Fiskalni svet, naj bi bili odhodki v rebalansu višji za okoli 750 milijonov evrov, od tega okoli 300 milijonov evrov zaradi sredstev načrta za okrevanje in odpornost, ki na saldo ne vplivajo. Preostalih okoli 450 milijonov evrov vpliva na saldo, ocenjeno preseganje pri stroških dela pa je blizu tega zneska.

Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju predvideva izplačilo 15 odstotkov razlike, vendar ne manj kot 100 evrov, s 1. julijem 2027. Preostanek razlike se izplača s 1. januarjem 2028.