Tuji kapital v Črni gori je bil v prvih štirih mesecih leta 2026 še vedno največ usmerjen v nepremičnine, naložbe v domača podjetja in banke pa so narasle za 79,4 odstotka na 42,4 milijona evrov, kažejo podatki Ministrstva za finance. Leto prej so v enakem obdobju znašale 23,7 milijona evrov.
Visoka stopnja rasti je delno posledica nizke primerjalne osnove. V prejšnjih letih je namreč znatno večji del tujega kapitala končal v nepremičninah.
Naložbe tujcev v nepremičnine so se v istem obdobju zmanjšale za osem odstotkov, na 147,4 milijona evrov. Nepremičnine so tako še vedno prepričljivo največji kanal priliva tujega kapitala, razlika glede na naložbe v poslovni in finančni sektor pa se je zmanjšala.
V prvih štirih mesecih lanskega leta je bilo v nepremičnine po izračunu na podlagi navedenega upada vloženih okoli 160 milijonov evrov, kar je skoraj sedemkrat več kot v podjetja in banke. Letos se je to razmerje zmanjšalo na okoli tri in pol.
Skupni priliv tujih neposrednih naložb je od januarja do konca aprila znašal 276,5 milijona evrov. Od vsakih 100 evrov skupnega priliva je bilo približno 53 evrov usmerjenih v nepremičnine, okoli 15 evrov v podjetja in banke, skoraj 30 evrov pa je prispelo prek dolga do povezanih družb.
Naložbe v podjetja in banke zdaj predstavljajo okoli 15,3 odstotka skupnega priliva tujih neposrednih naložb. Nepremičnine sicer še vedno privabljajo največji del tujega kapitala, vendar podatki kažejo, da je bil v lastniške deleže domačih podjetij in bank letos usmerjen večji znesek kot leto prej, naložbe v nepremičnine pa so se zmanjšale.
Priliv po osnovi dolga do povezanih družb je znašal 82,5 milijona evrov, kar je za 22,5 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2025. V to kategorijo spadajo posojila in druga finančna razmerja med podjetji v Črni gori in njihovimi lastniško povezanimi družbami v tujini. Za razliko od takega financiranja naložbe v podjetja in banke predstavljajo lastniške naložbe tujih investitorjev.
Podatki za prve štiri mesece tako kažejo rast lastniških naložb v poslovni sektor. Oba večja kanala priliva, nepremičnine in dolg do povezanih družb, sta v istem obdobju upadla.
Kljub močni rasti naložb v podjetja in banke se je skupni neto priliv tujih neposrednih naložb zmanjšal. Neto priliv je od januarja do aprila znašal 119,3 milijona evrov, kar je za 26,8 odstotka manj kot leto prej. Skupni priliv je dosegel 276,5 milijona evrov, odliv pa je znašal 157,2 milijona evrov in je bil za 16,7 odstotka večji kot v primerjalnem obdobju.
Največ tujih naložb je prispelo iz Srbije, in sicer 51,4 milijona evrov. Sledita Turčija s 35,3 milijona evrov in Združene države Amerike z 20,2 milijona evrov. Investitorji iz teh treh držav so zagotovili 38,6 odstotka skupnega priliva tujih neposrednih naložb.
