Letošnja suša je za slovenske kmete še en udarec po vrsti vremenskih ekstremov. Država bo do konca avgusta kmetijskim gospodarstvom, prizadetim zaradi suše v letu 2025, izdala 3.811 pozitivnih odločb v skupni vrednosti 8,45 milijona evrov.
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je obravnavala skupno 4.062 vlog. Sredstva so namenjena nadomestilu izpada dohodka pri pridelkih, pri katerih je suša proizvodnjo zmanjšala za več kot 30 odstotkov običajne proizvodnje.mm
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je ob obisku kmetij v okolici Ptuja opozoril, da letošnja suša ni osamljen dogodek, temveč del širšega trenda vremenskih ekstremov, ki vse bolj vplivajo na pridelavo hrane.
Zato bo po njegovih besedah več pozornosti namenjene preventivi. Med ukrepi, ki naj bi jih država v prihodnjem strateškem načrtu skupne kmetijske politike po letu 2028 še okrepila, so namakanje, senčenje in zadrževanje vode.
Za kmete to pomeni pomemben premik. Državna pomoč po nastali škodi lahko ublaži posledice posamezne slabe letine, ne rešuje pa problema vse pogostejših suš. Dolgoročno bodo zato pomembnejše naložbe, ki omogočajo, da pridelava vremenske ekstreme lažje preživi.
Minister je ob tem izpostavil tudi potrebo po večji prilagodljivosti pri uporabi mineralnih gnojil in pri izvajanju pravil nitratne direktive. Po njegovem mnenju bi morali kmetje ukrepe izvajati takrat, ko to dopuščajo vremenske in talne razmere.
Ob obisku se je minister sestal tudi s predstavniki Sindikata kmetov Slovenije, ki so predstavili aktualne težave in svoje predloge.
Pomoč za sušo bo kmetom kratkoročno olajšala finančni udarec, vendar so letošnji dogodki znova pokazali, da bo prilagajanje kmetijstva podnebnim razmeram vse pomembnejši del kmetijske politike.
