Vlada je potrdila dodelitev 30 milijonov evrov za elektrointenzivna podjetja, sredstva pa bodo na voljo že junija 2026. Ukrep je namenjen pokritju dela stroškov električne energije za podjetja, ki so zaradi visokih cen izgubila konkurenčnost. Elektrointenzivna industrija v Sloveniji ustvari 7,6 odstotka prihodkov celotnega gospodarstva in zaposluje okoli 8 odstotkov vseh zaposlenih.
Evropska komisija je Sloveniji shemo državne pomoči odobrila v drugi polovici aprila 2026. Za celotno obdobje izvajanja ukrepa med letoma 2026 in 2028 bo za elektrointenzivno industrijo skupaj namenjenih predvidoma 90 milijonov evrov.
Anketa Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) o vplivih zalivske krize, izvedena med 56 srednje velikimi in velikimi podjetji iz ključnih gospodarskih panog, kaže, da je 86 odstotkov vprašanih izpostavilo močan pritisk rasti cen energentov. GZS je več mesecev sodelovala pri pripravi zakonske rešitve in pozivala k čimprejšnjemu začetku izvajanja sheme.
Sprejeti sklep temelji na februarja sprejetem Zakonu o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij. Ukrep je namenjen podjetjem, ki so med najbolj izpostavljenimi visokim cenam energije in globalni konkurenci, hkrati pa imajo pomembno vlogo pri izvozu, tehnološkem razvoju in zaposlovanju.
Namen ukrepa je podjetjem olajšati obvladovanje stroškov električne energije ter podpreti razogljičenje, elektrifikacijo procesov in vlaganja v čiste tehnologije.
Nemčija je industrijsko ceno elektrike uvedla 1. januarja 2026. Ukrep predvideva ciljno ceno 5 evro centov na kilovatno uro za 50 odstotkov letne porabe elektrike podjetij. Podjetja bodo še vedno kupovala elektriko po tržni ceni, a bodo prejela nadomestilo v višini 50 odstotkov povprečne veleprodajne cene.
Program bo trajal tri leta, od 2026 do 2028, državna pomoč pa bo izplačana v naslednjem letu. To pomeni, da bo pomoč za leto 2026 izplačana leta 2027.
Cilj je pomagati podjetjem v sektorjih, navedenih v prvem delu Priloge 1 smernic EU za državno pomoč za podnebje, varstvo okolja in energijo iz leta 2022. Ta seznam zajema 91 sektorjev in podsektorjev, vključno z deli kemične industrije, kovinske industrije, proizvodnje stekla in keramike, predelave gume in plastike, cementa, proizvodnje baterij in polprevodnikov ter delov papirne industrije.
Po ocenah lahko od sheme koristi približno 2000 industrijskih odjemalcev v Nemčiji. Letni stroški so ocenjeni na približno 1,5 milijarde evrov, na podlagi predpostavke 50 teravatnih ur na leto in povprečne cene elektrike 80 evrov na megavatno uro, od katerih bo 30 evrov na megavatno uro plačala država.
Ključni pogoj za upravičenost do pomoči je naložba v razogljičenje. Podjetja morajo vložiti vsaj 50 odstotkov prejete državne pomoči v projekte, ki zmanjšujejo stroške elektroenergetskega sistema, ne da bi povečali uporabo fosilnih goriv.
Avstrijska industrijska strategija 2035 podaljšuje trenutno nadomestilo za posredne stroške sistema trgovanja z emisijami EU do leta 2029 in zagotavlja posebno ceno elektrike za energetsko intenzivno industrijo v višini 0,05 evra na kilovatno uro do leta 2028 na podlagi nemškega pristopa.
Energetsko intenzivna industrija Avstrije se je soočila z večjim gospodarskim šokom zaradi povečanja stroškov energije po ruski invaziji na Ukrajino in postopnem opuščanju ruskega plina. Skupna dodana vrednost v teh industrijah je zdaj približno 7 odstotkov nižja od ravni iz leta 2019, najhuje pa so prizadeti najbolj energetsko intenzivni sektorji.
Avstrijska vlada je uvedla obsežne ukrepe podpore s pomočjo začasnih ukrepov za lajšanje stroškov in financiranjem za industrijsko preobrazbo stran od fosilnih goriv.
Novembrski podatki ministra za okolje, podnebje in energijo Boštjana Kumra kažejo, da v času priprave slovenske sheme še nobena druga članica EU ni imela uzakonjene tovrstne oblike državne pomoči in potrebne zelene luči Evropske komisije. Nemčija je bila takrat zelo blizu prejema odobritve Bruslja.
Slovenija je shemo odobrila aprila 2026, z začetkom izvajanja junija 2026. Nemčija je industrijsko ceno elektrike uvedla 1. januarja 2026, Avstrija pa sledi nemškemu modelu do leta 2028.
Slovenska shema pokriva obdobje 2026-2028 s skupno 90 milijoni evrov, kar pomeni 30 milijonov evrov letno. Nemška shema stane približno 1,5 milijarde evrov letno za približno 2000 podjetij. Avstrijska shema sledi nemškemu modelu s ciljno ceno 0,05 evra na kilovatno uro.
Industrija materialov v povprečju ustvari 7,6 odstotka prihodkov celotnega gospodarstva in zaposluje okoli 8 odstotkov vseh zaposlenih. Na te dejavnosti je posredno vezanih še veliko delovnih mest, predvsem v storitvenih podjetjih, ki za industrijo zagotavljajo vzdrževanje, čiščenje, svetovanje in druge podporne storitve.
Preberite več:
Elektrointenzivna podjetja so prav zaradi visokih cen električne energije v zadnjih letih izgubila del konkurenčnosti na evropskem in svetovnem trgu. Z oblikovano shemo pomoči Slovenija sledi dobrim praksam drugih držav članic EU, ki podobne mehanizme že izvajajo, s čimer se vzpostavljajo primerljivejši pogoji za pomemben del domače industrije.
